Omejevanje svobode izražanja: tudi izdaja odredb lahko povzroči škodo

SLOVENIJA > Pravica medijev je, da obveščajo javnost o kaznivih dejanjih, in pravica javnosti je, da preko javnih glavnih obravnav in medijskih poročil spremlja delo sodišča in je obveščena o kaznivih dejanjih, pravi odvetnica Jasna Zakonjšek. In ta dva vidika pravice do svobode izražanja pogosto trčita s pravico do zasebnosti oseb, ki so povezane z določenim kazenskim postopkom. A odvetnica opozarja, da vrhovno sodišče s svojim mnenjem ni povedalo nič novega, “saj so uredništva medijev že do sedaj pred objavo tehtala, ali je podan javni interes za poročanje o (domnevnem) storilcu kaznivega dejanja z navedbo njegovega/njenega imena in priimka”. “Jasno je bilo, da kasnejša kot je faza kazenskega postopka, večji je interes javnosti, da je seznanjena tudi s tem, kdo je obtoženec ali obsojenec v kazenskem postopku. Nov in z vidika uresničevanja pravice do svobode izražanja problematičen pa je po mojem mnenju prevelik poudarek vrhovnega sodišča na pravici do zasebnosti (domnevnih) storilcev kaznivih dejanj. Vrhovno sodišče namreč pravi, da je poročanje, ki omogoča prepoznavnost (domnevnih) storilcev, dopustno le, kadar gre za primere težke kriminalitete ali kazniva dejanja, ki so javnost občutno pretresla. Takšno stališče pa po moji oceni prekomerno omejuje svobodo izražanja, saj izhaja iz zelo ozke predpostavke, da je utemeljen interes javnosti, da izve za identiteto (domnevnega) storilca, podan le v dveh, prej omenjenih izjemnih situacijah. Sodišča ne bi smela izhajati iz predpostavke, da je pravica do zasebnosti (domnevnih) storilcev kaznivih dejanj pravilo, svoboda izražanja medijev pa izjema, ampak se morajo zavedati, da sta obe pravici v prirejenem položaju,” trdi Jasna Zakonjšek.