Ogroženih je 20.000 delovnih mest v turizmu

LJUBLJANA > Tako delodajalci v turizmu kot sindikati so v zadnjih dneh pozivali vlado, naj v tretji protikoronski zakon vključi zajetnejšo pomoč za turistični sektor. Sicer se lahko zgodi črn scenarij.

Turizem je prvi občutil posledice epidemije

Nekaj ur pred sinočnjim zasedanjem vlade, ki je odločala o obsegu pomoči v tretjem paketu, je direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo spomnil, da je bil turizem prva od gospodarskih panog, ki je občutila posledice globalne krize zaradi širitve novega koronavirusa. Zato je bila tudi prva, ki je skupno oblikovala predloge ukrepov za državno pomoč.

50-70

odstotkov bo letos manjša realizacija v turizmu v primerjavi z lani

Tokratni šok za turizem je bistveno drugačen od šokov v zadnjih 20 letih. Tokrat bo okrevanje bistveno počasnejše, saj bodo turistična potovanja za velik del ljudi med zadnjimi aktivnostmi, ki se jih bodo spet lotili. Za letos v panogi pričakujejo od 50 do 70-odstotni upad realizacije glede na lani.

Kot izjemno koristen ukrep izpostavljajo subvencioniranje čakanja na delo. Želeli bi si njegovo ohranitev do konca leta, pričakovali pa so vsaj podaljšanje za štiri mesece, ne pa le do konca junija. Delodajalce v turizmu skrbi, da bi brez sistemskih ukrepov lahko izgubilo delo do 20.000 zaposlenih v tej panogi.

Krajši delovni čas za turizem ni uporaben

Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je spomnil, da so bili hotelirji od sredine marca brez prihodkov, imajo pa ves čas visoke fiksne stroške. Slovenski turizem je po njegovih besedah ponos slovenskega naroda, a naravne in kulturne lepote “brez turističnih ponudnikov nimajo smisla”. Če teh ponudnikov ne bomo ohranili, vidi “pogorišče in propad”.

Ob tem je povedal, da je vlada kot alternativo čakanja na delo ponudila subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Ta po Jamnikovih besedah v hotelirstvu in večini turizma ni učinkovita, saj skrajšani delovnik za turizem ni uporaben.

Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je opozoril, da je bila zanje novica, da shema subvencioniranja čakanja na delo ne bo podaljšana do konca leta, velik šok. Ker je negotovost zelo velika, bi se lahko nekatere turistične družbe po njegovih besedah že sredi junija začele soočati z grožnjo insolventnosti in propada. Grozi tudi “socialna bomba, ki si je država ne bi smela privoščiti”. Opozoril je še na nevarnost razprodaje slovenske turistične infrastrukture, saj “jastrebi vedno prežijo nanjo”. Tudi tega si Slovenija ne bi smela dovoliti, je dodal.

So pa vsi trije pozdravili predlog za posebne neprenosljive turistične vavčerje za vse polnoletne državljane Slovenije. To bo lahko kratkoročno ublažilo padec v turizmu, a ukrep sam po sebi ni sistemski in ne predstavlja rešitve za sektor, so opozorili.