Odnos do kupca je pomembnejši od cene

“Samo vzdržen razvojni model je lahko dobra osnova za prepotreben dvig konkurenčnosti,” je ob uvodnem pregledu stanja poudarila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) mag. Mariča Lah in opozorila na razkorak med sedem odstotno rastjo stroškov dela in kar šest krat nižjo rastjo produktivnosti. “Posledično tudi dodana vrednost ostaja na nizki ravni,” je izpostavila ključno ugotovitev analize gospodarskih družb za leto 2024. Analize za tekoče leto še niso zaključili, so pa seznanjeni s ključnimi izzivi, ki trgovinsko panogo čakajo v 2026. Pri premagovanju slednjih si nameravajo pomagati tudi z umetno inteligenco.

Umetna inteligenca se prebija v oprativno rabo

Sodeč po razpravi je umetna inteligenca vse manj domena teorije in se prebija v operativno rabo. Umetno inteligenco v praksi trenutno uporablja približno štiri odstotke prebivalcev Slovenije, zato novih orodij zaposleni ne bodo posvojili samoiniciativno, podjetja morajo vlagati v razumevanje koristi, deljenje izkušenj in varno integracijo v delo. Alessandra Bellini, nekdanja vodja poslovanja s strankami pri britanski družbi Tesco, je poudarila, da se bo potrebno prilagoditi spremenjenim navadam kupcem. “Izdelke vse pogosteje odkrivamo prek algoritmov in vsebin na družbenih omrežjih, zvestoba potrošnikov se krha, demografske spremembe pa zahtevajo prilagoditve trgovin - od osvetlitve do blagajn - in spodbujajo manjše, pogostejše nakupe,” je izpostavila. V spletni trgovini umetna inteligenca pospešuje opis izdelkov, iskanje in priporočanje; v fizičnih trgovinah pa bodo, kot je dejala, prodajalci ostali, vendar bodo “opremljeni s pravo tehnologijo in znanjem.”

Več lastnih znamk, več podatkov

Geostrateške napetosti in razprave o carinah dražijo logistiko in povečujejo motnje. Tveganja v oskrbovalnih verigah se nenehno povečujejo, zato trgovci nove strategije gradijo z dobavitelji in z večjim poudarkom na lastnih blagovnih znamkah. Napredna analitika in računalniški vid se vse pogosteje uporabljata pri načrtovanju - od napovedovanja do konceptov samostojnih trgovin, ki v realnem času spremljajo nakupno vedenje potrošnikov.

Slovenski kupci po ugotovitvah raziskave najvišje vrednotijo prijaznost in odnos s prodajalci, šele nato ceno in kakovost. Od trgovcev pričakujejo urejenost, hitrost, ustrezno zalogo in celovito svetovanje. “Ugled je težko pridobiti, a ga je mogoče zelo hitro izgubiti,” je opozoril Peter Kebrič iz Lidla. Z visokim deležem lastnih znamk, ki se giblje okoli 80 odstotkov, podjetje lažje nadzoruje kakovost in se hitreje odzove na spremembe, je pojasnil. Rok Stritar iz podjetja Kibuba je dodal, da prvi stik s kupcem vse pogosteje oblikujejo iskalniki in orodja z umetno inteligenco, a je še vedno ključen človek: “Pomembno je kaj se zgodi, ko kupec vstopi v trgovino. Naši prodajalci morajo biti strokovnjaki - tam se ugled podjetja gradi neposredno.”

Kupec mora biti v središču

Konferenca je med tehnične in makro teme potegnila praktično črto ter zarisala. Umetna inteligenca mora iz pilotnih projektov preiti v procese z merljivimi učinki, prodajne verige je treba približati kupcem, vlagati v podatkovno predvidljivost, so sklenili predstavniki trgovinske panoge. Zavedajo se, da se ugled gradi tako v trgovini kot na spletu, a se ohranja s strokovnostjo zaposlenih, predvsem tistih, ki so v osebnem stiku s kupci. Od države in regulatorjev pričakujejo stabilna pravila in dolgoročno poltiko. Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Tomaž Turk je strnil vtise z vseh predhodnih strateških konferenc ter opomnil, da je tempo sprememb v sodobnem svetu vse hitrejši, a se kljub turboletnim časom vse manj predvidljivemu razvoju situacije doma in po svetu v ospredju še vedno ohranja kupca, ki mora biti za vsakega trgovca vedno v središču.

Ob koncu razprave je Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, poudaril, da živimo v času največjih gospodarskih sprememb v zgodovini, povezanih z geopolitičnimi pretresi. Pritrdil je mnenju, da se pri spodbujanju gospodarske rasti ne bi smelo zanašati zgolj na domačo potrošnjo, temveč na krepitev produktivnosti in konkurenčnosti. Opozoril je tudi na potrebo po vzpostavitvi ustrezne infrastrukture za privabljanje delovne sile in razvoj talentov, kar bo po njegovih besedah ključno za dolgoročno odpornost slovenskega gospodarstva. “Če smo majhna država, to ne pomeni, da moramo razmišljati majhno. Moramo biti velikopotezni in razmišljati o tem, kako Slovenijo razvijati ter bolje obvladovati ustvarjeno dodano vrednost v širšem regionalnem in globalnem prostoru,” je sklenil. • žur