Ob protestnem shodu Sviza na svoj položaj posebej opozorili svetovalni delavci
Ob današnjem protestnem shodu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so na svoj položaj posebej opozorili tudi svetovalni delavci v vzgoji in izobraževanju. Pričakujejo najmanj izenačitev položaja z ostalimi strokovnimi delavci. Kot so zapisali, trenutno stanje resno ogroža kakovost dela v svetovalnih službah.
LJUBLJANA > Koordinacijski odbor sekcije svetovalnih delavcev Sviza, Sekcija psihologov v vzgoji in izobraževanju v Društvu psihologov Slovenije in Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije so v skupnem sporočilu za javnost poudarili, da vladni predlog nove plačne lestvice že tako razvrednoten položaj svetovalnih delavcev še dodatno degradira.
Izpostavili so, da je tudi svetovalni delavec strokovni delavec v vzgoji in izobraževanju ter enakovreden sodelavec vzgojitelju in učitelju. Pogosto pa so svetovalni delavci tudi "prva pomoč" za otroke in mladostnike v stiski.
Glede na specifike dela, strokovnost, ki jo njihovo delo zahteva, in veliko odgovornost je treba delovno mesto svetovalnega delavca primerno umestiti v plačni razred, ki bo pravičen tako za že zaposlene v svetovalnih službah, kot za mlade, da se bodo zaposlili v tem poklicu. Na razpisih namreč po njihovih navedbah ni prijav, delo v svetovalni službi za bodoče diplomante ni privlačno niti spodbudno z vidika strokovnega in kariernega razvoja.
Kot so zapisali, svetovalna služba v vzgoji in izobraževanju predstavlja kakovostni gradnik šolskega sistema. V njej so zaposleni psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi, specialno-rehabilitacijski pedagogi in drugi, ki morajo imeti za opravljanje svojega dela vsaj univerzitetno stopnjo izobrazbe oz. dokončano drugo stopnjo - magisterij. Njihovo delo pa ima pomemben učinek na kakovost izobraževalnega sistema v Sloveniji.
Ob tem so opozorili, da ima svetovalni delavec veliko odgovornost, saj se mora v marsikaterem primeru skupaj z delovnimi skupinami znotraj in izven vrtca, šole oz. dijaškega doma odločati tudi o življenju otroka oz. mladostnika in njegove družine.
Tako na primer poda pobudo in začne voditi postopke za ugotavljanje posebnih potreb otroka, nudi podporo staršem v procesu sprejemanja drugačnosti njihovih otrok, vodi postopek prijav suma na razne oblike nasilja, zanemarjanje in zlorabe otroka v družini ali izven nje, daje podporo in sodeluje z vzgojiteljem in učiteljem pri raznih oblikah nasilja, pri pripravi razrednih ur v šolah, ki se navezujejo na osebnostni razvoj otrok oz. mladostnikov. Je "takojšnje zatočišče za otroke/mladostnike, ki se znajdejo v stiski, kakor tudi za njihove starše, družine", so navedli.