Željko Urumović

O sestavi koalicije bi lahko odločala antisistemska stranka

20. 01. 2026, 4:50 , posodobljeno: 20. 01. 2026, 4:50

Mesec dni pred uradnim začetkom predvolilne kampanje javnomnenjske raziskave kažejo, da sedem strank trenutno uživa dovoljšnjo podporo za uvrstitev v državni zbor. Poleg aktualnih parlamentarnih strank sta to še Resni.ca in Demokrati Anžeta Logarja.

Ljubljana, Drzavni zbor.Zacetek redne seje DZ s poslanskimi vprasanji premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi.

Podpora, ki jo trenutno uživajo stranke aktualne vladne koalicije (GS, Levica in SD), bi zadostovala za 40 poslancev v državnem zboru.

Foto: Jure Makovec/sta

SLOVENIJA > Največjo podporo trenutno uživa SDS. Če bi bile volitve minuli teden, bi jo po rezultatih javnomnenjske raziskave, ki jo je med 12. in 15. januarjem za Radiotelevizijo Slovenije opravila Mediana, volilo 20,6 odstotka vprašanih. Sledi Gibanje Svoboda s 16,9 odstotka podpore. Parlamentarni prag bi prestopilo še pet strank: SD s 6,4 odstotka podpore, Demokrati Anžeta Logarja s 5,2 odstotka, kolikor bi prejela tudi skupna lista Levice in zelene stranke Vesna, N.Si s 4,6 odstotka in z desetinko odstotka nižjo podporo Resni.ca.

Prebiličev Prerod in Pirati precej pod pregom

Več kot dva odstotka podpore trenutno uživajo le še Pirati (2,8 odstotka) in Prerod Vladimirja Prebiliča (2,4 odstotka). Sledijo jim Mi, socialisti z 1,4-odstotno podporo, Glas upokojencev Pavla Ruparja (1,1 odstotka) ter Zeleni Slovenije in SNS s po enim odstotkom podpore. Izmed 712 anketiranih jih 16,7 odstotka ne ve, komu bi namenili svoj glas.

Javnomnenjske raziskave ne napovedujejo rezultata volitev

Raziskave javnega mnenja v mesecih pred volitvami ne služijo napovedi volilnega rezultata, temveč preverjajo podporo, ki jo v danem trenutku uživajo politične stranke. “Mnenje volilcev je kot reka, odvisno je, kje in kdaj jo izmerimo,” je nedavno pojasnila Janja Božič Marolt, ustanoviteljica Mediane.

Ponovitev volitev, manjšinska vlada ...

Če rezultat javnomnenjske raziskave pretvorimo v sestavo državnega zbora, bi bilo največ poslancev iz vrst SDS (29), sledijo Gibanje Svoboda (24), SD (9), Demokrati (7), Levica - Vesna (7), N.Si 6 in Resni.ca (6). Omenjeno razmerje ne daje jasnega odgovora na vprašanje, kdo bo sestavljal vlado - desnosredinski trojček (SDS, Demokrati in N.Si) bi namreč imel 42 sedežev, levosredinski (Gibanje Svoboda, SD, Levica - Vesna) pa 40 sedežev v 90-članskem parlamentu, kjer bi sedela še poslanca narodnih skupnosti ter 6 poslancev stranke Resni.ca. Ta bi, če bi bile volitve minuli teden, lahko bila jeziček na tehtnici pri sestavi vlade. Njen predsednik Zoran Stevanović je na nedavni predstavitvi programa stranke napovedal, da po volitvah ne bodo šli v koalicijo s stranko Janeza Janše, a je pred tem tudi zavrnil povabilo Roberta Goloba na kosilo s predstavniki strank, ki jih premier uvršča na levi spekter političnega pola.

... ali vendarle desna večina?

V sklopu projekta Vox Populi, ki ga v sodelovanju z Ninamedio pripravlja časnik Dnevnik, je bila na nekoliko manjšem vzorcu (700 anketirancev) med 12. in 14. januarjem opravljena javnomnenjska raziskava, ki uvrstitev v parlament napoveduje istim sedmim strankam, a z drugačnim razmerjem moči: SDS (30 poslanskih mandatov), Svoboda (22), Demokrati Anežta Logarja (10), SD (8), Levica - Vesna (7), N.Si (7) in Resni.ca (4). Takšna delitev poslanskih sedežev bi omogočila tesno, a vzdržno desnosredinsko koalicijo s 47 glasovi, ki bi - tako kot še vsaka koalicija doslej - najverjetneje lahko računala tudi na glas obeh poslancev narodnih skupnosti. Ob tem velja poudariti, da po rezultatih raziskave Vox Populi stranka Prerod Vladimirja Prebiliča uživa zgolj 0,6 odstotne točke nižjo podporo kot Resni.ca, kar pomeni, da je njihova (ne)uvrstitev v državni zbor v okviru statistične napake. •