O partnerstvih, izzivih in pomoči ... ter tudi solidarnosti
Včeraj se je na Bledu končal Blejski strateški forum, ki za slovensko zunanjo politiko predstavlja osrednji dogodek. Izzvenel je v medsebojni povezanosti tako držav partneric kot v kompleksnosti odnosov med državami, institucijami in okoljem.

BLED > S spoznanjem o nujnosti širitve EU se je pokazala tudi potreba po reformi unije, a kot je pokazala razprava na Bledu je glede slednje zaenkrat še precej razlik. Naslov tokratnega foruma je Solidarnost za globalno varnost. Dvodnevni dogodek je imel po nedavnih uničujočih poplavah v Sloveniji tudi humanitarno noto, saj so vsi udeleženci lahko prispevali v sklad za obnovo.
Brez širitve ne bo stabilnosti za EU
Svet je, tudi v luči vojne v Ukrajini, pred novimi varnostnimi izzivi, so se strinjali sodelujoči o novi varnostni arhitekturi. Izpostavili so vlogo mednarodnih institucij in ocenili, da bodo v prihodnosti pomembno vlogo odigrala tudi partnerstva med vsemi deli sveta.
3000
gostov
200govorcev
32panelov so številke tokratnega Blejskega strateškega foruma
“Brez širitve ne bo varnosti in stabilnosti za EU in sosednje države,” je razprave povzela francoska državna sekretarka za evropske zadeve Laurence Boone. Evropa se je na rusko agresijo proti Ukrajini odzvala s spoznanjem, da je širitev EU nujna, in čeprav je jasno, da so za to potrebne reforme, o naravi, obsegu in pristopih obstajajo različni pogledi, so bili med drugim poudarki panela z naslovom EU kot odločevalka. “Če želimo mir, varnost in stabilnost na celini, potrebujemo razširjeno EU,” je poudarila Boone.
Pri tem je v luči prihajajočih volitev izpostavila pomen čim hitrejše širitve. “Evropski parlament nam je naklonjen, morda po junijskih evropskih volitvah ne bo več tako. To moramo imeti v mislih,” je opozorila. Na mizi je veliko predlogov za izboljšanje širitvenega procesa. “A kjer je politična volja, se vedno najde pot,” je dejala ter opozorila, da bo treba Evropo, ki bo imela 30, 35 ali več članic, prilagoditi novim geopolitičnim razmeram.
Kot je pojasnila, je potrebna širitev, ki bi državam, ki napredujejo v procesu približevanja in izpolnjevanju meril, omogočila, da hitreje izkoristijo ugodnosti EU. Gre torej za bolj prilagodljiv način širitve, pri katerem se hitreje izkoristijo prednosti napredka, je dejala.
Širitev EU bo po oceni madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta omogočila večjo in močnejšo EU, ki bi posledično postala močnejši nosilec odločanja. Zmožnost odločanja EU je namreč v slabem stanju, saj je EU v zadnjih letih izgubila veliko moči na treh ključnih področjih, to so varnost, gospodarski vpliv in energetska varnost, je dejal. Tudi Szijjarto je poudaril, da je treba širitev izvesti čim prej, celo pred letom 2030.
Fajonova izpostavila blejsko zavezo o letu 2030
Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj dejala, da je letošnji dogodek presegel vsa pričakovanja. Vsebinsko je izpostavila predvsem “blejsko zavezo”, da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del Evropske unije. Da bi se izpolnila zaveza o članstvu, bosta morali na tem področju delati obe strani, prve pomembne korake pa lahko storita že letos, je prepričana Fajon.
Podelila je še svoj pogled na pristopanje držav v EU “po stopnicah”. Kot predlaga, bi lahko države denimo še pred formalno priključitvijo postale opazovalke v Evropskem parlamentu ali postopno vstopale na enotni trg EU, v vmesnem obdobju pa se pripravile na polnopravno članstvo.
Ministrica o znesku zbrane pomoči na forumu še ni mogla govoriti, izpostavila je le 200.000 švicarskih frankov, ki jih je Sloveniji namenila Švica, in 10.000 evrov, ki jih je donirala Tajska. Švica se je v nadaljevanju tudi zavezala, da je pripravljena ponuditi še dodatno pomoč kot država z znanjem, ki ga ima za področje sanacije poplav. Ministrica je izpostavila še svoje zadovoljstvo nad raznolikostjo, ki jo je združeval letošnji BSF, ki da je dobil globalno dimenzijo. To ima še poseben pomen v luči prihajajočega članstva Slovenije v Varnostnem svetu ZN.