Nekateri zdravniki imajo 1000, drugi pa več kot 20.000 evrov plače

SLOVENIJA > Leta 2008 je bil sprejet sistem plač v javnem sektorju. Takrat je okoli 170.000 zaposlenih vstopilo v nov plačni sistem, katerega temelji so se vzpostavili s sprejetjem zakona o sistemu plač v javnem sektorju leta 2002.

Pred tem so bili z zahtevami po višjih plačah oziroma primerni umestitvi posameznih poklicev v nov plačni sistem najbolj glasni sodniki, učitelji in zdravniki, kasneje še uniformirani poklici. Vsi so večkrat zagrozili celo s stavko. Med njimi zdravniški sindikat Fides, a je potem ni bilo, saj jim je z vladno stranjo uspelo doseči dogovor.

mladi zdravniki

“Siti smo tega, da se zdravniške plače v javni debati ves čas označuje za problematične, 'tiste, ki rušijo javni sistem', ker se 'neprestano povečujejo'.”

Sedem evrov na uro

V sistemu plač v javnem sektorju, ki so ga sprejeli omenjenega leta, potem skoraj deset let ni bilo sprememb, sploh v zdravstvu. Šele leta 2017 je Fides dosegel tako imenovani popravek - poenotenje izhodiščnih plač specialistov in specializantov (ne glede na trajanje specializacije). “Od leta 2017 so vsi specializanti uvrščeni v osnovni, 38. plačni razred, kar pomeni plačo 1230,08 evra neto oziroma 7,06 evra neto na uro. Enako korekcijo so izpeljali za specialiste, za katere so se odpravila nesorazmerja glede na čas trajanja specializacije. Tako od leta 2017 vsi mladi specialisti začenjajo v 45. plačnem razredu, kar pomeni plačo 1572,49 evra neto oziroma 9,03 evra neto na uro. Obe delovni mesti sta že bili opredeljeni v osnovnem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju leta 2008 in se nista spremenili,” so nam povedali v organizaciji Mladi zdravniki Slovenije.

V isti spremembi je ministrstvo za zdravje po njihovih besedah opredelilo še dve novi specializantski delovni mesti, saj so prepoznali, da specializanti med izpopolnjevanjem pridobivajo znanja, postajajo vse bolj strokovno samostojni in prevzemajo več odgovornosti. “Torej ni šlo za splošni dvig plač, temveč za karierno napredovanje in zasedbo novega delovnega mesta, ki je vezano na vsebinski, strokovni napredek specializanta in trajanje njegovega izobraževanja. Po enakem vzorcu so ustvarili novo specialistično delovno mesto - delovno mesto višjega zdravnika specialista, in sicer po zgledu primerljivih sistemov v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu. Omenjeno delovno mesto ima tako časovno kot vsebinsko opredelitev, ki jo mora zdravnik specialist doseči, da lahko delovno mesto zasede”« so povedali.

Osnovne plače zdravnikov v Sloveniji so, če upoštevamo razmerja glede na BDP, od 25 do 30 odstotkov nižje kot v Nemčiji ali Združenem kraljestvu.

Kdo zasluži več

Leta 2021 so se plače posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju vendarle povišale, a zdravniki in zobozdravniki tega še vedno niso občutili. Povišanje plač za od štiri do 24 odstotkov je resda veljalo za 35.000 zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, a ne za vse profile poklicev. Če izpostavimo samo zdravstvo: boljše plače so prejeli predvsem nižje medicinske sestre, tisti, ki so v zdravstvu na najvišjih položajih, ter kader, zaposlen na intenzivni negi in v operacijski dvorani. Za nekatere druge poklice v zdravstvu, kot so srednje medicinske sestre, delovni terapevti in fizioterapevti ter zdravniki in mladi zdravniki, povišanja ni bilo.

Da se z njihovimi plačami ni zgodilo nič, je začudilo mlade zdravnike, ki ves čas ponavljajo, da prejemajo le od šest do 12 evrov na uro. “Ali se vam zdi to primerno glede na odgovornost in zahtevnost naših delovnih mest, vam prepuščamo v presojo. Večina nas nima ne časa ne energije, da bi dodatno delali v popoldanskih urah in za vikende, kolegom, ki to zmorejo, pa najbrž ne more nihče zameriti, če si želijo izboljšati gmotni položaj,” so dejali. Opozorili so, naj bo splošna javnost previdna s sodbami, češ da so vsi zdravniki bajni zaslužkarji, saj ni tako.

Osnovna plača

Osnovna plača plača zdravnika specialista za redno delo po 11 do 14 letih izobraževanja in izpopolnjevanja je 1572,49 evra neto. Osnovna plača zdravnika specialista, ki opravlja delo v posebnih pogojih dela (PPD) najvišje, prve stopnje, pa je 1881,80 evra neto, kar je 10,81 evra na uro neto.

Poudarjajo namreč, da je treba imeti na voljo podatke o realnih plačah zdravnikov, ne samo peščice izbrancev, ki se vedno znova pojavljajo v medijih, ker močno izstopajo, a predstavljajo manjšino: “Siti smo tega, da se zdravniške plače v javni debati ves čas označuje za problematične, 'tiste, ki rušijo javni sistem', ker se 'neprestano povečujejo'.”

Opozarjajo tudi, naj se nikar ne naslanjamo na poročila o plačah zdravnikov iz koronskih časov, saj so ti zaradi začasnih dodatkov zaradi epidemija prinesli 65-odstotni dodatek ne samo njim, ampak vsem iz javnega sektorja.

Fides bi se pogajal ločeno

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so kritični do predloga ministrstva za zdravje o sočasnih skupnih pogajanjih za vse tri kolektivne pogodbe z vsemi sindikati za področje zdravstva. Po njihovi oceni gre za odmik od dogovorjenega reševanja Fidesovih stavkovnih zahtev, ki “onemogoča plodno iskanje nujno potrebnih rešitev”, so sporočili po včerajšnjem srečanju sindikatov s področja zdravstva in socialnega varstva. Predstavnika Fidesa sta pogajanja zapustila še pred koncem. “S tem vladna stran dela vse v smeri, da ohranja sistem, ki je prinesel veliko pomanjkanje zdravnikov predvsem v javnem zdravstvu ter na široko odpira pot privatizaciji in odhajanju zdravnikov v zasebni sektor ter v druge oblike dela,” so zapisali, da gre za slabo popotnica za sklenitev sporazuma pred 19. oktobrom, dnevom napovedanega začetka stavke.

V Fidesu si želijo, da jim bi minister Danijel Bešič Loredan posredoval konkreten predlog z vsebino in časovnico reševanja stavkovnih zahtev.

Po včerajšnjem drugem krogu pogajanj na ministrstvu za zdravje so bili razočarani tudi predstavniki sindikatov zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege. Pričakovali so konkreten vladni protipredlog, a ga še niso dobili. Ponovno se bodo tako sestali prihodnji teden. Gre za iskanje rešitev za zvišanje plač za delovna mesta, ki v novembrski dogovor niso bila vključena. “Minister zaenkrat še nima mandata vlade, da bi se pogajal z nami, ker menijo, da smo z lanskim dogovorom uredili vsa nesorazmerja in zadovoljivo dvignili plačne razrede za vse zaposlene v zdravstveni negi. To seveda ni res,” je v izjavi dejala predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencingar.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik naj bi javnost z nadaljevanjem pogajanj seznanila že včeraj, a bosta to storila šele danes.

Ta zdravnik je rekorder

Zaslužkarske anomalije, o katerih govorijo mladi zdravniki, se sicer pojavljajo. Lanski rekorder, denimo, je zdravnik, ki dela v mariborskem zdravstvenem domu in hkrati v ptujski bolnišnici, za delo v obeh javnih zavodih pa je leta 2021 prejel skupno kar 200.000 evrov, od tega dobrih 136 tisočakov za nadurno delo. Bolj razdelano: njegova bruto plača je znašala 27.555 evrov, a je prejel še 23.327 evrov bruto nadomestil in 136.449 evrov bruto za delo prek polnega delovnega časa. Leta 2021 je opravil 3789 ur prek rednega delovnega časa, kar pomeni, da če bi delal vsak dan v letu, bi to znašalo več kot deset nadur dnevno, so poročali pri 24ur. Po zaslužku za lani mu sledi zdravnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je prejel 180.013 evrov bruto. Skoraj 80.000 evrov na račun nadurnega dela, skoraj 48.000 evrov z dodatki. A to so redke izjeme. V resnici so številke na bančnih računih zdravnikov veliko nižje.

Osnovna plača je 1500 evrov

Da bi javnost razbremenili miselnosti o visokih zdravniških plačah, razkrijejo, kakšne imajo zdravniki v resnici po večini. “Osnovna plača zdravnika specialista za redno delo po 11 do 14 letih izobraževanja in izpopolnjevanja je 1572,49 evra neto. Osnovna plača zdravnika specialista, ki opravlja delo v posebnih pogojih dela (PPD) najvišje, prve stopnje, pa je 1881,80 evra neto, kar je 10,81 evra na uro neto. In to naj bi bila plača, ki 'ruši javni sistem'?” so se retorično vprašali.

Mladi zdravniki so povedali, da so osnovne plače zdravnikov v Sloveniji, če upoštevamo razmerja glede na BDP, “okvirno od 25 do 30 odstotkov nižje kot v Nemčiji ali Združenem kraljestvu, kjer imajo dobro urejene zdravstvene sisteme. Razmerje osnovne plače zdravnikov proti povprečni plači v Republiki Sloveniji se vsako leto zmanjšuje: medtem ko je bilo razmerje leta 2000 2,8 : 1, se je leta 2021 zmanjšalo na 1,4 : 1. Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj. Splošna zahteva zdravnikov v Sloveniji je izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema,” pojasnjujejo.

Če si ogledamo statistiko statističnega urada, lahko iz nje razberemo višino njihovih povprečnih bruto plač za zadnja tri leta. Zdravnik je imel leta 2019 plačo 4509 evrov, lani pa 5787 evrov. Zdravniki specialisti splošne medicine so leta 2019 prejemali po 4489 evrov, lani po 5728 evrov. Zdravniki specialisti (razen splošne medicine) pa so imeli leta 2019 4489 evrov in lani 5181 evrov bruto plače. Če njihove plače za lani pretvorimo v neto zneske, so zdravniki specialisti splošne medicine zaslužili povprečno po 3287 evrov neto, zdravniki specialisti (razen splošne medicine) pa po 3342 evrov neto, kar je po statistiki OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) dvakratnik povprečne slovenske plače.