Najmanj razvita primorska občina čez noč bogatejša od Domžal
Med obiskom vlade v obalno-kraški regiji je bilo govora tudi o obsegu sofinanciranja investicij na podlagi novega izračuna razvitosti. Brez sofinanciranja bi ostalo 34 občin, zadnji dve leti so bile do njega upravičene vse. Vladna stran ne izključuje sprememb, so pa poslanci koalicije v državni zbor že vložili predlog sprememembe zakona. Ena od možnosti je, da bi bile vse občine upravičene do sofinanciranja v višini najmanj 50 odstotkov.
Tudi divaška občina je po novem sistemu izračuna razvitosti med najbogatejšimi v Sloveniji.
Foto: Petra MezinecPRIMORSKA • Lani sprejeta novela zakona o financiranju občin je na novo določila kazalnike, na podlagi katerih se izračunava razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna. Ministrstvo za finance je po predvideni metodologiji izračunalo enotni kompozitni kazalnik razvitosti. Obseg sofinanciranja pa so nato za posamezno občino določili glede na razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi.
Do sofinanciranja investicij po zakonu niso upravičene občine, kjer je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi enako ali večje od 1,40. Sofinanciranja ne bi bilo deležnih 34 občin. Preostalih 178 od 212 občin bi bilo upravičenih do sofinanciranja v različnem obsegu.
Primorske občine, ki bi ostale brez pravice do sofinanciranja investicij, so Ajdovščina, Ankaran, Divača, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna in Šempeter-Vrtojba. V prejšnjih dveh letih so bile do sofinanciranja investicij upravičene vse občine.
Ministrstvi branita spremembo
Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da je bil prejšnji nabor kazalnikov zastarel in mednarodno neprimerljiv. Kakšni so novi? “Ti izračuni temeljijo na bruto dodani vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnove za dohodnino in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva. Upoštevajo tudi ogroženost občine, indeks staranja prebivalstva, stopnjo registrirane brezposelnosti, stopnjo delovno aktivnih. Za razvojne možnosti jemljejo oskrbljenost s dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, opremljenost s kulturno infrastrukturo, delež območij natura 2000 in poseljenost občine. Vzeli so zelo visok ponder koriščenja EU in državnih sredstev. Naša občina je v zadnjih dveh mandatih koristila veliko teh sredstev in zato smo padli med najbolj razvite občine,” pojasnjuje divaška županja Alenka Štrucl Dovgan.
Divaška županja Alenka Štrucl Dovgan
Foto: Helena RaceStari kazalniki so po navedbah ministrstva za javno upravo pretežno temeljili na gospodarskih parametrih, na katere občine nimajo vpliva, novi pa temeljijo na finančnih zmožnostih in stopnji urejenosti infrastrukture, kjer občina igra ključno vlogo.
“Nikakršnega pojasnila nismo dobili, kakršnokoli pa bi bilo, je obstoječi preračun naravnost smešen. Ni kazalnika in formule, ki bi lahko dokazala in potrdila, da je občina Bovec bolj razvita od mestnih občin in nekaterih drugih gospodarsko in drugače razvitejših občin,” je oster bovški župan Valter Mlekuž, čigar občina je po novi metodologiji bogatejša od MO Kranj. Dodal je: “Sicer se lepo sliši, da smo tako zelo razviti, če bi to tudi zares držalo. Če bi ostalo pri takih izračunih, bi občino Bovec zaradi najnižjega odstotka sofinanciranja projektov z državnimi sredstvi neupravičeno potisnili v zelo težaven položaj. Zato so ponovna obravnava, nov preračun in sprememba nujni.”
V Skupnosti občin Slovenije, kjer so že ob sprejemanju rešitev imeli pomisleke, opozarjajo, da ima pri novem splošnem kompozitnem kazalniku dimenzija finančnih virov kar 50-odstotno utež. “Posledično se razvitost občine v veliki meri določa glede na razmerje med sredstvi za izvajanje zakonskih nalog in drugimi prihodki, ne pa glede na dejanske razvojne potrebe ali strukturne izzive,” so izpostavili. V Združenju občin Slovenije so v dopisu, ki so ga posredovali ministrstvu za javno upravo, med drugim ocenili, da je novi sistem določanja razvitosti občin “nepremišljen, parcialen in nerazumen”.
Župani: popolnoma zgrešen sistem
Komenski župan Erik Modic je povedal, da so imeli pred obiskom vlade župani Krasa in Brkinov na to temo spletno koordinacijo. “Na delovnem kosilu s predsednikom vlade in nekaterimi ministri smo jih opozorili na popolnoma zgrešen način določanja stopnje razvitosti občin. Novi način izračuna zanemarja bistveno pomembnejše dejavnike za določitev dejanske stopnje razvitosti, kot so demografska slika, gostota poseljenosti, razdalje med naselji, infrastrukturna razvitost, prostorske omejitve ter naravovarstvene omejitve.
Komenski župan Erik Modic je zelo kritičen do novega zakona.
Foto: Leo CaharijaPosledice takšnega pristopa so nelogične in nesprejemljive. Tako je na primer občina Komen, ki je bila doslej najmanj razvita primorska občina in hkrati deseta najmanj razvita občina v Sloveniji, po novem uvrščena bolj razvita od občine Domžale. Predsednik je ob tem priznal, da sam osebno s predvidenimi spremembami metodologije ni bil seznanjen, ter zagotovil, da bodo ponovno proučili smiselnost in ustreznost novega načina izračuna stopnje razvitosti občin,” je obširno pojasnil komenski župan.
Po informacijah županov je metodologija predvidevala vključitev številnih novih kazalnikov, za katere pa država ne razpolaga z ustreznimi podatki. Zaradi tega se je vlada odločila, da pri novem izračunu upošteva zgolj tiste kazalnike, za katere ima na voljo podatke. “Takšen pristop pomeni, da izračuni ne temeljijo na celovitih strokovnih podlagah, temveč so oblikovani arbitrarno, zgolj na podlagi trenutno dostopnih podatkov, brez upoštevanja celovitih strokovnih kriterijev. Tragično je, da je državni zbor glasoval o noveli zakona o financiranju občin in s tem uzakonil novo metodologijo brez predhodnih simulacij izračunov. Te bi že takrat jasno pokazale, da je z novo metodologijo nekaj temeljno narobe,” poudarja Modic.
Po novem bi se maksimalni delež sofinanciranja občinskih investicij komenski občini znižal s 100 na 70, Bovcu s 100 na 50, občini Divača pa s 100 odstotkov na nič. “Ne bomo se mogli prijavljati za sredstva državnega proračuna ali pa bodo naši projekti zelo malo ali nič sofinancirani,” pravi divaška županja.
Bovški župan Valter Mlekuž
Foto: Neva Blazetič“Vsekakor bomo župani Krasa in Brkinov vztrajali, da se čim prej razveljavi strokovno neutemeljena nova metodologija, saj bo v nasprotnem primeru povzročila veliko škodo dejansko najmanj razvitim občinam. Te namreč brez ustreznega sofinanciranja ne bodo več zmožne izvajati niti najnujnejših razvojnih projektov za odpravo razvojnega zaostanka,” poudarjata župana Modic in Štrucl Dovgan.
Še možnost zakonskih sprememb
Medtem se na ministrstvu za javno upravo sklicujejo tudi na mednarodno primerjavo kazalnikov razvitosti občin, ki jo je pred spremembo zakona izvedla Fakulteta za družbene vede. Na vladni strani pa dopuščajo možnost, da bi še prišlo do sprememb. Na obeh ministrstvih so potrdili, da skupaj preučujejo učinke novele. “Če bi se pokazalo, da posamezni kazalniki vodijo v neupravičene učinke in bi to na podlagi strokovne analize zahtevalo poseg v zakon, ta rešitev ni izključena,” so navedli na finančnem ministrstvu. •