Načrt Marka Bitenca in Bojane Beović za demontažo zdravstvene reforme Golobove vlade

LJUBLJANA > Bolnišnice ne bodo več javni zavodi, ampak podjetja. Javna zdravstvena blagajna bo neomejeno financirala operacije in posege tudi v zasebnih klinikah. Zdravniki pa bi imeli popolno svobodo pri tem, za koga bodo delali.

Zbornica pod vodstvom Bojane Beović podpira uvedbo socialne kapice, torej enega od ukrepov iz interventnega zakona, ki ga je vložil trojček NSi, Demokratov in Resnice. Zaradi njega bi bilo v javni zdravstveni blagajni več sto milijonov evrov manj denarja.

Foto: S.r

To so ključni predlogi “izhodišč za oblikovanje sodobnega in agilnega zdravstvenega sistema”. Na četrtkovi skupščini zdravniške zbornice sta jih predstavila Marko Bitenc, najvplivnejši domači zasebni zdravnik, in Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Gre za dokument, ki za zdaj ni dostopen javnosti. Razkrivamo nekatere predloge, s katerimi sta avtorja seznanila člane zbornice in bodo verjetno podlaga za ukrepe bodoče vlade na področju zdravstva.

Toda že zdaj je jasno, da gre za ideje, ki bi dejansko pomenile popolno demontažo pomembnega dela reforme zdravstva iz obdobja vlade Roberta Goloba. Del ukrepov, ki jih predlagata Bitenc in Došenović-Bonča, pa je mogoče najti tudi v programih strank, ki bodo sestavljale bodočo koalicijo Janeza Janše.

Kakšni so torej načrti stanovske organizacije zdravnikov, ki jo vodi Bojana Beović, na področju zdravstva? In zakaj je predlog mogoče brati kot navodilo za delo bodoče desne vlade?

Pot do javnega denarja bi odprli tudi čistim zasebnikom

Rešitve za zdravstvo, ki jih je pripravila zbornica, se osredotočajo na “uporabo vseh razpoložljivih virov”, torej tako javnih kot zasebnih zdravstvenih ustanov. Koncesionarji, ki so morali do zdaj zapolnjevati vrzeli v javnem zdravstvenem sistemu, tako ne bi bili več omejeni pri izvajanju storitev na napotnico. Javna zdravstvena blagajna, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), bi jim spet plačevala neomejeno število storitev.

Dediščina ministra Danijela Bešiča Loredana je interventni zakon za krajšanje čakalnih vrst. Z njim so izvajalci dobili praktično neomejena sredstva, a so se raje osredotočili na manj zahtevne in finančno donosnejše storitve. Večji del denarja je šel zasebnikom, kjer so “popoldan” delali zdravniki iz javnih zavodov.

Foto: Katja Kodba

To pomeni vrnitev v stanje pred reformo, ki se je začela leta 2023 po odhodu tedanjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana iz Golobove vlade. Kot je znano, je bil Bešič Loredan leta 2022 avtor interventnega zakona, s katerim so izvajalci dobili na voljo praktično neomejena sredstva za operacije in posege. Posledica: medtem ko je večji del tega denarja šel zasebnikom, kjer so popoldne delali zdravniki iz javnih zavodov, se čakalne vrste niso skrajšale.

Toda pozor: predlog zdravniške zbornice bi prvič v zgodovini dostop do javne zdravstvene blagajne omogočil tudi čistim zasebnikom, torej klinikam brez koncesij.

Zdravniki kot odvetniki: delali bi lahko za kogarkoli

Za zasebnike brez koncesije bi lahko neomejeno delali tudi zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah, je razvidno iz dokumenta. Ti bi namreč po predlogu zbornice postali nekakšni samostojni zasebniki.

Gre za koncept, za katerega si Bitenc prizadeva že več kot 20 let, kot zgled pa navaja Nizozemsko. To bi v praksi pomenilo, da bi imeli zdravniki dve možnosti:

- ali bi pridobili dovoljenje za samostojno opravljanje zdravstvene dejavnosti (torej lastna praksa in delo v zdravstvu), torej po zgledu samostojnih odvetnikov,

- ali pa bi imeli dovoljenje za izvajanje posameznih zdravstvenih storitev za druge izvajalce, na primer bolnišnice ali klinike.

S tem bi lahko zdravniki prosto prodajali svoje delo več naročnikom in delovali bolj tržno. Ureditev ne bi omejevala dodatnega dela zaposlenih v javnih ustanovah, kar pomeni še večje prepletanje javnega in zasebnega sistema, obenem pa več možnosti za kombiniranje prihodkov.

Bolnišnice ne bi bili javni zavodi, ampak podjetja

Pri tem velja opozoriti, da so se povprečni prejemki zdravnikov v zadnjih štirih letih že povečali za več kot polovico - na približno 6000 evrov bruto. Zdravniki, ki delujejo na kritičnih področjih, kot so radiologija, ortopedija in ortodontija, pa s popoldanskim delom ustvarjajo dodatne prihodke v višini tudi več 100.000 evrov letno.

Predlog, ki ga je obravnavala zbornica, bi odpravil tudi omejitve razpolaganja z dobičkom, ki ga zasebne klinike ustvarijo z delovanjem v javni mreži. Tega je pred kratkim sprejela Golobova vlada.

Med priporočili zbornice je tudi ukinitev organiziranosti bolnišnic kot javnih zavodov, ki so v osnovi neprofitne organizacije. Namesto tega bi jih organizirali kot gospodarske družbe, torej kot podjetja. S tem bi se njihovo delovanje približalo tržnemu modelu, kjer imajo ključno vlogo stroški, prihodki in učinkovitost.

Toda obstaja tveganje, da bi se bili v največjih bolnišnicah, kjer prevzemajo daleč največji del manj donosnih operacij in posegov, bolj kot na zdravljenje ljudi prisiljeni osredotočati na stroške. Po kriteriju donosnosti storitev bi se lahko zgodilo, da bi bilo zanimanje za opravljanje manj donosnih ali dolgotrajnih obravnav manjše (predvsem pri starejših pacientih in težjih primerih), s tem pa bi se podaljšale tudi čakalne dobe za te operacije in posege.

Zakaj zbornica podpira socialno kapico desnega trojčka?

Vse to bi lahko pomenilo, da bi zasebniki še v večjem obsegu opravljali manj zahtevne in bolj donosne zdravstvene storitve. Po novem “svobodni” zdravniki pa bi se v želji po večjem zaslužku odločili za delo pri zasebnikih, javne bolnišnice pa bi jih pogodbeno najemale za precej več denarja kot zdaj.

To bi pomenilo dodatni pritisk na javno zdravstveno blagajno. Kljub temu predlog, ki so ga obravnavali na zbornici, ne predvideva dodatnega vira za njeno polnjenje z dvigom prispevnih stopenj za podjetja ali zaposlene. To bi namreč po mnenju avtorjev predloga škodilo konkurenčnosti našega gospodarstva.

Ravno nasprotno, iz dostopnih informacij je mogoče razbrati, da bi se viri za polnjenje javne zdravstvene blagajne še krčili. Zbornica podpira uvedbo socialne kapice, torej enega od ukrepov iz interventnega zakona, ki ga je vložil trojček NSi, Demokratov in Resnice. Z njim bi najvišjo osnovo za plačilo prispevkov omejili pri 7500 evrov bruto, kar bi najbolj koristilo največ plačanim v državi, predvsem menedžerjem.

Uvedba te kapice bi po nekaterih ocenah povzročila do 300 milijonov evrov visok izpad sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Za primerjavo: letos ima ZZZS za ta namen na voljo dobrih šest milijard evrov. •