Na zunanjem ministrstvu ob dnevu spomina na fojbe v Italiji poudarja pomen celovitega in spoštljivega spomina

Na zunanjem ministrstvu so v dneh, ko se v Italiji spominjajo žrtev fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije, znova poudarili pomen celovitega in spoštljivega spomina ter dostojanstva za vse žrtve tragičnih dogodkov vojnega in povojnega obdobja v 20. stoletju.

Na zunanjem ministrstvu so v dneh, ko se v Italiji spominjajo žrtev 
fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije, znova poudarili pomen 
celovitega in spoštljivega spomina ter dostojanstva za vse žrtve 
tragičnih dogodkov vojnega in povojnega obdobja v 20. stoletju. Foto: fotodamj@n
Na zunanjem ministrstvu so v dneh, ko se v Italiji spominjajo žrtev fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije, znova poudarili pomen celovitega in spoštljivega spomina ter dostojanstva za vse žrtve tragičnih dogodkov vojnega in povojnega obdobja v 20. stoletju. Foto: fotodamj@n

LJUBLJANA > Kot so na ministrstvu danes zapisali v sporočilu za javnost, vsaka skupnost ohranja spomin na svoje boleče izkušnje, ob tem pa je potrebna tudi skrb, da iz bolečine ne zrastejo nove zamere, predsodki ali strahovi.

V Italiji so dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije 10. februar - v spomin na dan, ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba - razglasili marca 2004, obeležujejo pa ga od leta 2005. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji ali bodo zapustili svoje rodne kraje. V zadnjem času se v Italiji krepijo prizadevanja, da bi bilo obeleževanje tega dneva še odmevnejše, pri čemer fašizma običajno ne omenjajo.

"Ob poudarjanju pravice do spominjanja in spoštovanja človekovega dostojanstva se ne smemo zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo ter potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem," so izpostavili na ministrstvu. Dodali so, da je objektiven pristop k spominjanju na boleče izkušnje 20. stoletja gradnik skupne prihodnosti, ki si ga zaslužijo prebivalci na obeh straneh slovensko-italijanske meje, zlasti mladi.

Sprava po navedbah ministrstva potrebuje svoj čas in iskren napor, da se odpremo drug drugemu in gradimo nove priložnosti. Kot primer takšne priložnosti so omenili projekt Evropske prestolnice kulture dveh Goric.

Na ministrstvu si bodo še naprej prizadevali za spoštljiv dialog s sosednjo Italijo in razvoj sodelovanja v duhu temeljnih evropskih vrednot sožitja in sprave.

"Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo zgodovine," so še sporočili z ministrstva. Primer takšnega sodelovanja med državama je bila po njihovih navedbah priprava skupnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880-1956 v okviru slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Objava poročila v obeh državah bi dodatno prispevala k objektivnemu razumevanju zgodovinskih dogodkov, so poudarili na MZEZ.


Najbolj brano