Na seznamu odpoklicanih živil že 151 izdelkov, sledilo bi jih lahko še več kot 50

LJUBLJANA > Sledi rakotvornega etilen oksida so v hrano (predvsem v različne vrste sladoledov, nekatere sadne jogurte, kefirje, pijače in rastlinske napitke) prišle prek semen rožičevca, ki se uporabljajo za izdelavo aditiva za živila E 410 (gumi rožičevca).

Sledi etilen oksida tudi v bio in eko izdelkih
Na seznamu izdelkov, ki so jih morali proizvajalci umakniti s trga, bodejo v oči izdelki z oznakami eko in bio. Gre za jogurte in kefirje, ki jih potrošniki tudi brez ekoloških označb dojemamo kot zdrava živila. Z uprave za varno hrano nam še niso pojasnili, kako so lahko v tovrstnih izdelkih sledi fitofarmacevtskih sredstev. Čakamo tudi na pojasnila, kako se lahko na trgu EU znajdejo surovine, obdelane s sredstvi, ki v EU niso dovoljena. Na portalu prehrana.si Inštitut za nutricionistiko in NIJZ pojasnjujeta, da evropski proizvajalci surovine lahko nabavljajo na tretjih trgih, za preprečevanje tveganj pa so podvrženi strogim postopkom in nadzorom znotraj EU. V primeru etilen oksida so proizvajalci uporabljali aditiv, za katerega niso vedeli, da je onesnažen, zato zdaj živila umikajo naknadno. “To se ne dogaja pogosto, lahko pa do tega pride. Evropska komisija je ustrezno odreagirala in dobro poskrbela, da je tveganje zmanjšala,” poudarjajo. Tudi sicer je živilska zakonodaja v EU med strožjimi na svetu.

Kontaminirani gumi rožičevca

Gumi rožičevca sam po sebi ni nevaren. Težava, ki smo ji priče zdaj, je posledica kontaminacije rožičevih semen z etilen oksidom, plinom, ki ga v nekaterih tretjih državah uporabljajo za sterilizacijo proizvodov, preprečitev rasti plesni in preprečevanje prisotnosti patogenih bakterij. Če postopek zaplinjenja ni pravilno izveden, lahko ta rakotvorna snov preide v hrano.

Trgovci morajo izdelke, pri katerih je ugotovljena neskladnost, umakniti iz prodaje. Kdor je izdelek kupil in ga še ni porabil, ga lahko vrne v trgovino in zahteva kupnino.

Sledi etilen oksida so v gumiju rožičevca junija odkrili v španskem sladoledarskem podjetju. Zaradi široke uporabe aditiva in možnosti, da je kontaminirani gumi prišel tudi v druga prehranska podjetja, je sledila vseevropska inšpekcijska akcija. Vrstiti so se začeli odpoklici živil. Pri nas se seznam odpoklicanih živil še dopolnjuje. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ga objavlja na svojih spletnih straneh. Ne gre za odpoklice blagovnih znamk enkrat za vselej, pač pa le za odpoklic spornih serij izdelkov.

Tveganje je nizko, če je izpostavljenost majhna

Kako pogost je v naši prehrani gumi rožičevca oziroma aditiv E 410, kaže raziskava Inštituta za nutricionistiko. Lani so pregledali sezname sestavin na 28.000 izdelkih, ki so naprodaj pri nas. “Izmed skoraj tisoč izdelkov s tem aditivom je bil najpogosteje dodan v sladolede. Našli smo ga kar v 80 odstotkih vseh sladoledov. Sledijo različne zmesi piva in brezalkoholnih pijač ter radlerji in pa različni rastlinski nadomestki smetane, jogurtov, sira in mleka,” je ugotovitve povzel dr. Igor Pravst.

Tveganje ob ponavljajoči izpostavljenosti

“Etilen oksid ima genotoksične rakotvorne lastnosti, poleg tega lahko vpliva na plodnost ter živčni sistem, zato predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi, še posebej v primeru ponavljajoče izpostavljenosti,” so lani, ko so sledi etilen oksida odkrili na sezamovih semenih, pojasnili na NIJZ.

Ne preseneča torej, da so na seznamu odpoklicanih živil, v katera je zašel kontaminirani aditiv, številne vrste sladoleda, za njimi pa sadni jogurti in vse, kar naštevajo na Inštitutu.

Pristojni vseeno mirijo, da bi izdelki škodili zdravju šele, če bi jih uživali redno in v večjih količinah. Odpoklici se vrstijo, ker je na voljo premalo toksikoloških podatkov, da bi lahko določili varno mejo uživanja. “Ugotovljene koncentracije etilen oksida v nekaterih končnih izdelkih so izredno nizke, zato ob kratkotrajni izpostavljenosti predstavljajo nizko zaskrbljenost za zdravje ljudi. Ni pa verjetno, da bi zaradi te snovi, prek zaužitja hrane z aditivom E 410, potrošniki imeli klinične znake zastrupitve,” pojasnjujeta Inštitut za nutricionistiko in NIJZ na portalu prehrana.si.

Afera je padla na ramena sladoledarjev

V ajdovskem podjetju Incom so s trga umaknili osem serij kornetov in lučk. V množici odpoklicanih sladoledov so le manjši del problema, vseeno pa so potrošnikom izčrpno pojasnili svoj vidik zgodbe. Reagirali so takoj, ko so izvedeli, da aditiv, ki so ga uporabljali, ni bil ustrezen, poudarjajo pa tudi, da količine, ki jih potrošniki zaužijejo s sladoledom, predstavljajo zanemarljivo tveganje v primerjavi z izpostavljenostjo etilen oksidu iz drugih virov. Kontaminirani sezam, denimo, je lani prišel neposredno k potrošnikom.

Kljub temu pa se večji del težav z etilen oksidom rešuje na ramenih sladoledne industrije in industrije jogurtov, opozarjajo. “Med potrošniki je zaznan strah in določeno nezaupanje v celotno živilsko industrijo. Proizvajalci smo v tej zgodbi kolateralna škoda, saj po standardih zelo natančno preverjamo vsakega našega dobavitelja surovin, žal pa etilen oksid do nedavnega ni bil na seznamu preverjanj. Tu so zatajili tudi nadzorni organi, kateri so v prvi vrsti odgovorni za preverjanje tovrstnih surovin,” meni direktor Incoma Boštjan Jerončič.