Na prizadetih območjih kljub velikemu številu prostovoljcev brez težav, premier za četrtek napoveduje nove ukrepe
Po podatkih poveljnika regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka je bilo danes na terenu med 11.000 in 12.000 ljudi, ki so se prijavili preko aplikacije Poplave 2023. Izdanih je bilo 90 delovnih nalogov za skupine, ki so štele od 30 do več kot 100 oseb. Največ prostovoljcev se je zbralo v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem. Vlada bo predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v katastrofalnih poplavah obravnavala na četrtkovi seji.
SLOVENIJA > Poleg tega je danes pri čiščenju in sanacijah prizadetih območij sodelovalo še približno 2000 ljudi, ki imajo na teh območjih objekte, ali so njihovi sorodniki in prijatelji. Tudi te namreč prosijo, da se prijavijo v aplikacijo, da ne bi imeli težav na vstopnih točkah v prizadete regije, je pojasnila direktorica Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Petra Bezjak Cirman.
Točno število ljudi, ki so se ob dnevu solidarnosti s pomočjo odzvali na prizadetih območjih, bo po zagotovilih uprave za zaščito in reševanje znano v sredo. "Zagotovo bo pomoč na teh območjih potrebna dlje časa, morda tudi leta, tako da si vsi želimo, da bomo pri zagotavljanju pomoči uspešni," je dodala Bezjak Cirman.
Vlada bo predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v katastrofalnih poplavah obravnavala na četrtkovi seji. Premier Robert Golob danes o njih še ni želel govoriti, je pa povedal, da je dobrodošel vsak predlog. Prizadetih je od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, najprej pa je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, je dejal. Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, višja sila in čakanje na delo za zaposlene in podjetja, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in današnji dan solidarnosti. "Predloge, ki se tičejo konkretno fizičnih oseb, bo vlada obravnavala v četrtek in jih združila v interventnem zakonu," je danes ob obisku v Komendi povedal Golob. Kot je dodal, je v tej fazi dobrodošel vsak predlog, ne bo pa se opredeljeval do nobenega od njih, saj morajo na ministrstvih najprej narediti analizo izvedljivosti in stroškov. Predloge je najbolje poslati preko civilne zaščite na Upravo RS za reševanje in zaščito.
Povpraševanje je bilo izredno, zato so zaradi logističnih težav morali prijave v Mozirju zapreti
V Mozirju se je v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje in občinskega štaba Civilne zaščite danes zbralo okoli 700 prostovoljcev. Ti so izpeljali akcijo Očistimo Mozirje po najhujših poplavah, ki so jih doživele tukaj živeče generacije, so sporočili iz Občine Mozirje.
Povpraševanje je bilo izredno, zato so zaradi logističnih težav morali prijave zapreti. Ob tem se v občini zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri čiščenju. "Zdaj si moramo najprej spočiti. Ocenjujemo, da so v 11 dneh gasilci in prostovoljci opravili okoli 30.000 delovnih ur, kar je izjemna številka," je dejal namestnik poveljnika Civilne zaščite Mozirje. Preračunali so namreč, da toliko ur en delavec opravi v 15 letih delovne dobe.
V Črni na Koroškem je po ocenah županje Romane Lesjak pomagalo okoli 500 ljudi. Solidarnostni akciji se je v Črni po poročanju Večera in portala N1 pridružila tudi prva ekipa Nogometnega kluba Maribor s trenerskim in vodstvenim kadrom. Prostovoljcem in vsem drugim so na voljo tuši in sanitarije, ki so jih postavili pripadniki Slovenske vojske, je občina sporočila prek Facebooka. Prav tako so prek tega družbenega omrežja vse prostovoljce pozvali na zastonj obrok bograča. V Dravogradu je pomagalo okoli 250 prostovoljcev, poroča Večer.
V devetih krajevnih skupnostih po Škofji Loki se je zbralo približno 700 prostovoljcev, je občina sporočila prek facebooka. Na terenu so bili poleg številnih prostovoljk in prostovoljcev, ki jih koordinira ekipa tabornic in tabornikov ter predstavniki krajevnih skupnosti, tudi gasilci in gasilke, Komunala Škofja Loka, ter kmetje, so dodali.
Približno 300 prostovoljk in prostovoljcev se je v jutranjih urah zbralo pri Domu kulture Kamnik. Opremljene, ne le z najrazličnejšim orodjem, ampak tudi z obilo dobre volje, predvsem pa z veliko željo pomagati, so jih na teren povečini organizirano prepeljali gasilci ter drugi prostovoljci, ki so na pomoč solidarno priskočili s svojimi kombiji, so zapisali na spletni strani Kamnik Info.
Pomoči so se odzvali tudi v Celju, od koder se je okoli 500 prostovoljcev z 10 avtobusi odpravili na delovne akcije v občine Škofja Loka, Gornji Grad, Ljubno, Rečica ob Savinji, Mozirje, Braslovče in Žalec, je na družbenem omrežju Facebook zapisal celjski župan Matija Kovač. Ob tem se je zahvalil mestu Varaždin, ki je celjskim gasilcem za poplavljena območja doniralo razvlaževalnike. V Črni na Koroškem je danes pomagalo tudi 25 policistov s policijske uprave Celje.
Na terenu je bila danes tudi večina ministrov, tudi prvi med njimi
Tudi drugod po Sloveniji je v čistilnih akcijah pomagalo na stotine ljudi.
Na terenu je bila danes tudi večina ministrov, prvi med njimi, predsednik vlade Robert Golob, si je ogledal posledice ujme v Komendi in Mengšu. Ocenil je, da je v celotni državi prizadetih od 10.000 do 15.000 gospodinjstev. Ob tem je občine pozval, naj pohitijo s popisom škode, ob tem pa obljubil tudi vladno pomoč. Vlada bo predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v katastrofalnih poplavah obravnavala na četrtkovi seji. V Komendi je izpostavil, da so največ škode utrpeli ljudje na svojih domovih, prizadetih je 80 odstotkov prebivalcev. V Mengšu je najbolj prizadet vrtec, iz katerega so morali otroke reševati gasilci. Zdaj iščejo nadomestne prostore. "Občina Komenda je specifična ravno zato, ker je za razliko od gorvodnih občin, kjer imajo veliko škode na infrastrukturi, tukaj škoda pri ljudeh," je v izjavi za medije dejal Golob.
Država brez popisa škode skorajda ne more pomagati, je izpostavil. Zato bodo maksimalno pospešili postopke za popis škode, pridobili podatke v naslednjih nekaj tednih in nato začeli učinkovito pomagati. "Zato sem danes tukaj, zato se o tem pogovarjam z ljudmi, ki so imeli škodo, da lažje načrtujemo ukrepe," je dodal.
Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je obiskala Koroško, tam so se danes mudili tudi minister za obrambo Marjan Šarec, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.
Z ekipo prostovoljcev ministrstva za delo, zavoda za zaposlovanje in inšpektorata za delo je za lopato v Škofji Loki prijel podpredsednik vlade, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič si je ogledal posledice poplav v izdelovalcu fotovoltaičnih panelov Bisol Group v Preboldu. Po prvih ocenah je škode za 30 milijonov evrov, s predsednikom uprave skupine Urošem Mercem sta se pogovorila o možnih korakih sanacije škode.
Na terenu v savinjski regiji, na Koroškem in na Škofjeloškem so bili tudi ministri Asta Vrečko, Irena Šinko, Aleksander Jevšek, Boštjan Poklukar, Matjaž Han in Uroš Brežan.
Drugi ministri so bili po zagotovilih vlade na delovnih mestih.
Slovenijo je namreč pred dnevi prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so pustošili po dveh tretjinah občin v državi. Odtekla voda je za seboj pustila porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, mnogi so ostali brez domov.