Na Primorskem tudi tri diamantne maturantke
Za veliko večino dijakov, ki so opravljali splošno maturo, se je včerajšnji dan začel zgodaj. Ob 7. uri so bili rezultati objavljeni na spletu in skoraj polovica dijakov je v roku desetih minut preverila, kako so se odrezali. Vseh 34 točk jih je doseglo 23, med njimi so tudi tri dijakinje primorskih gimnazij. Z zlatimi maturanti, ki so dosegli več kot 30 točk na splošni maturi, se lahko pohvali 43 gimnazij, z zlatimi maturanti na poklicni maturi pa 62 srednjih šol.
Državni izpitni center je včeraj predstavil rezultate letošnje splošne in poklicne mature.
PRIMORSKA > Od skupno 6514 kandidatk in kandidatov, ki so na 80 šolah v spomladanskem roku opravljali splošno maturo, je bilo uspešnih 91,8 odstotka. Splošno maturo je letos opravilo 5982 dijakov, medtem ko to ni uspelo 532 dijakom.
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je včeraj na novinarski konferenci, na kateri so predstavili rezultate letošnje mature, pojasnil, da je bil lanski uspeh za 0,2 odstotne točke višji, a petletno povprečje rezultatov na splošni maturi kaže, da se ti do desetinke natančno ujemajo z letošnjimi, kar kaže na dobro načrtovan, stabilen in tudi predvidljiv sistem zunanjega preverjanja znanja.
6514
kandidatov je opravljalo splošno maturo
8627kandidatov pa poklicno maturo
Lesketa se na šestih primorskih gimnazijah
Zlatih maturantov, ki na maturi dosežejo najmanj 30 točk, je bilo letos na splošni maturi 315 oziroma pet odstotkov od vseh, kar je sicer nekoliko nižja številka od lanske, ko jih je bilo 333.
Enaintrideseta generacija maturantov ima tako 315 zlatih maturantov, ki prihajajo z 43 gimnazij. Na Primorskem so to gimnazije v Idriji, Kopru, Novi Gorici, Postojni, Tolminu in Vipavi.
Med 23 kandidati, ki so na splošni maturi osvojili vseh 34 točk, je bilo 14 dijakinj in devet dijakov, prihajajo pa z 12 gimnazij iz različnih krajev po Sloveniji, tudi s Primorske. Dve diamantni maturantki sta dijakinji Škofijske gimnazije iz Vipave, to sta Neža Bucik in Tija Vidmar, diamantna pa je tudi Ema Modrijan iz Gimnazije Nova Gorica.
“Prav vsi so zlati”
“Ko sem dopoldne nagovorila naše maturante, sem jim rekla, da je prav vsak zlat; v teh letih so se celostno razvili kot posamezniki, navsezadnje je poslanstvo šole v tem, da poskrbi, da osvojijo vrednote, veščine in znanje,” je povedala ravnateljica Škofijske gimnazije iz Vipave Melita Košir in dodala, da je letošnja generacija zelo uspešna. Skupaj imajo osem zlatih maturantov, poleg dveh diamantnih je še šest takih, ki so dosegli od 30 do 33 točk. “Svoje sanje bodo uresničili, saj so osvojili delovne navade. Nekateri se vrnejo k nam kot pripravniki. Kot nova ravnateljica jih seveda ne poznam, a vidim odločne mlade ljudi. In ko povejo, da so bili naši dijaki, sem ponosna.” Ponosni pa so tudi v novogoriški gimnaziji. Poleg diamantne maturantke imajo še dve zlati, ki sta dosegli po 30 točk.
Na Gimnaziji Koper so zelo zadovoljni z rezultati svojih maturantov. “Super je, imamo osem zlatih maturantov, od tega je dvema maturantkama samo po ena točka manjkala, da bi bili diamantni,” je ponosen ravnatelj Bruno Petrič.
Na poklicni maturi so si dijaki oddahnili že teden dni prej
Dijaki, ki so opravljali poklicno maturo, so za svoj uspeh izvedeli že pred tednom dni. Poklicno maturo je na 142 šolah od 8627 kandidatk in kandidatov uspešno opravilo 88,9 odstotka, kar je za 1,4 odstotne točke slabše kot lani. Na poklicni maturi je vseh 23 točk doseglo 37 maturantov, ki prihajajo iz 28 srednjih šol in organizacij za izobraževanje odraslih. Med njimi so bili Nikolina Gvozdić in Maša Kovačič Štefančič (Srednja šola Izola), Lara Padovani (ŠC Nova Gorica) in Tadej Frančeški (GEPŠ Piran). Vseh zlatih maturantov je bilo skupaj 177.
“Število maturantov z vsemi točkami pri poklicni in splošni maturi se je zelo zbližalo, čeprav sta že v osnovi drugače zasnovani in tako po vsebini kot tudi po standardih znanja med seboj nista primerljivi. Pomembno pa je, da je v zadnjih letih razvoj poklicne mature potekal v smeri eksternosti,” je poudaril minister Vinko Logaj.
Minister je ob tem še dodal, da je primerljivost rezultatov na nacionalni ravni ključnega pomena za nadaljnji razvoj mature na eni strani, na drugi strani pa za kakovost slovenskega srednješolskega sistema in tudi za njegovo primerljivost v mednarodnem prostoru.
Tudi letošnji rezultati so primerljivi s preteklimi leti in po ničemer posebej ne izstopajo. “Predvsem laična javnost si pogosto predstavlja, da rezultate prilagajamo neki vnaprejšnji Gaussovi krivulji, kar seveda ni tako. Meje med pozitivno in negativno oceno se že nekaj let gibljejo okoli 50 odstotkov,” je povedala predsednica državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Kranjc.
Po besedah predsednika državne komisije za poklicno maturo Borisa Dularja so uspeli v zadnjih letih preseči negativno pojmovanje o poklicni maturi. “Danes vemo, da je poklicna matura drugačna, ne pa slabša, je pa res, da je glavnina bremena dolga leta v preteklosti bila v celoti na šolah,” je povedal Dular.