Na Primorskem 16 neprijavljenih odlagališč odsluženih vozil

Ekipa ljubljanskega Centra za preiskovalno novinarstvo Oštro je nedavno predstavila projekt Avtogrob, njegov rezultat je interaktivni zemljevid odlagališč s podatki o dogajanju na njih. Na javnem pogovoru se je razvila kar živahna razprava. Organizatorji so sicer pogrešali predstavnike inšpekcij, policije in katerega od ministrstev, ki bi lahko prispevali še dodatne poglede. Ekipa Oštra, ki so jo sestavljali novinarji Žana Erznožnik Martinšek, Meta Gantar in Uroš Škerl Kramberger, je seznam odlagališč pripravila na podlagi satelitskih posnetkov, podatkov ekoloških društev, obvestil ljudi, zapisov lokalnih medijev in ogledov terena. V register 74 neprijavljenih odlagališč so zajeta tista, na katerih lastniki zemljišč za to dejavnost nimajo okoljevarstvenih dovoljenj. Ta so sicer obvezna za podjetja, registrirana za zbiranje vozil v namen razgradnje. Na približno petini zemljišč, kjer so odlagališča, so vsaj delno lastniki občina, država ali državna podjetja. “Za večino odlagališč okoljska inšpekcija ve, a gre pri prekrških pogosto za ponavljalce, sedanja pravna ureditev pa glede kazni v takšnih primerih ni dovolj učinkovita,” je menila Žana Erznožnik Martinšek.

Na območju industrijske cone Meblo zahod je vsaj šest neregistriranih vozil, v bližini pa je še kup avtomobilskih delov.

Foto: Igor Mušič

Največji lastniki zemljišč, na katerih so neprijavljena odlagališča, so fizične osebe, ki pa niso registrirani nosilci dejavnosti prevozništva, servisa in prodaje vozil ali zbiranja za razgradnjo. O ugotovitvah je ekipa Oštra obveščala ministrstvo za okolje in prostor ter inšpekcijske službe. Pri tem je ugotovila, da te večino neprijavljenih odlagališč poznajo in sprožajo postopke, a je pot do izreka in izvršitve kazni predolga in premalo učinkovita. Tako prihaja do ponavljanja kršitev.

Temu je pritrdil tudi predstavnik organizacije Ekologi brez meja Jaka Kranjc: “Sedanja praksa je takšna, da gre sodno varstvo ljudi na račun škode za okolje. Treba bo najti rešitve, kako učinkoviteje zbrati dokaze in hitreje zaključiti postopke. Če tega kot družba in država ne bomo naredili, bodo pošteni ljudje izgubili zaupanje v sistem, drugi pa bodo videli, da lahko brez resnih posledic nadaljujejo s škodljivimi ravnanji.”

Na Primorskem najhuje na Postojnskem

Preiskava Oštra je pokazala, da nemalokrat neznanci odlagajo avtomobile na tujem zemljišču, ko pa želi lastnik vozilo odstraniti, se pojavijo težave. Takšna je bila tudi izkušnja na zahodnem območju industrijske cone Meblo, kjer se skušajo lastniki že dve leti znebiti odsluženih avtomobilov, ki se tam nabirajo, a tega ne smejo, dokler ni ugotovljeno, kdo je lastnik posameznega vozila, kar ni vedno lahko. Ekipa Oštra predlaga spremembo zakonske ureditve, ki bo dala prednost varovanja okolja pred lastnino vozil in bo omogočila, da lastniki zemljišč lahko umaknejo vsiljena odslužena vozila v zbirališča z okoljevarstvenim dovoljenjem.

Na Primorskem je problem neprijavljenih odlagališč najbolj žgoč na širšem območju Postojne, kjer že deset let opažajo vračanje prekrškarjev. Inšpektorat je ukrepal, izdajal denarne kazni, a so se vrstile težave z izvršbami ali pa so se - po odstranitvi vozil - začela na isti lokaciji nabirati druga. Zaskrbljujoče je, da so nekatera odlagališča vozil na Primorskem na občutljivih kraških tleh - na obrobju krajinskih parkov Škocjanske jame in Pivška presihajoča jezera ter v bližini Postojnske jame.

V Oštru poudarjajo, da je prava pot, ko vozilo odsluži svoje, njegova odjava in predaja uradnemu zbiralcu in razgrajevalcu vozil, kar je mogoče storiti brezplačno. Ta čas sicer zakonodaja po odjavi vozila lastniku daje dve leti časa, da se odloči, kaj bo z njim naredil. Če ga ne da v razgradnjo, mora nato plačevati posebno deset let trajajočo dajatev, ki pa je po oceni ekipe Oštra z okoli 20 evri na leto prenizka.

Uroš Škerl Kramberger je opozoril še na širše razsežnosti neprimernih ravnanj na področju zbiranja odsluženih vozil: “Nujno bi bilo pogostejše in hkratno ukrepanje ministrstva za okolje in prostor, finančne uprave in policije. V ozadju neprimernega ravnanja z odsluženimi vozili je lahko tudi delo na črno in neplačevanje davkov. Na marsikaterem odlagališču smo namreč opazili, da eni avtomobili izginjajo, a namesto njih prihajajo novi in zelo verjetno v teh primerih teče prodaja vozil ali delov na črno.” Meni, da bi si pri evidentiranju neprijavljenih odlagališč in pregonu lahko pomagali z ažurnimi evidencami, sestavljenimi z digitalnimi orodji umetne inteligence, ki bi proučevala satelitske posnetke.

Če delaš pošteno,
si kaznovan

(Ne) učinkovitost pravne ureditve in nadzora pravzaprav nagrajujejo tiste, ki se varovanju okolja in dela po pravilih izogibajo. “Premalo je ozaveščanja in povsem praktičnih ukrepov s spremembo predpisov, na primer na oddelkih za registracijo, ko pride na vrsto odjava vozila iz prometa. Čas za odločitev, kaj boš naredil z odjavljenim vozilom, je treba z dveh let skrajšati na eno in po tem določiti strožje pogoje glede višine dajatve za razgradnjo,” je prepričana Nataša Mikulin, direktorica novogoriškega podjetja Jung, ki je registrirano za zbiranje in razstavljanje izrabljenih motornih vozil ter pripravo surovin za recikliranje, za to ima tudi okoljevarstveno dovoljenje.

V Sloveniji po odjavi iz evidenc neznano kam izgine približno 70 odstotkov avtomobilov. Veliko jih konča na opuščenih industrijskih površinah, na odročnih parkiriščih ali kar v naravi. V zahodni Evropi je ta delež le okoli tretjine. “Na področju zbiranja odsluženih avtomobilov imamo pri nas opravka s precejšnjo nelojalno konkurenco neregistriranih zbirateljev, ki imajo bistveno manj stroškov in nadzora kot registrirani z okoljevarstvenim dovoljenjem,” je ocenila. Prvi lahko zato lastniku odjavljenega avtomobila ponudijo nekaj denarja, registrirani zbiratelji pa le prevzamejo vozilo v brezplačno predelavo,ki pa je organizirana po predpisih, kar pomeni, da morajo takšna podjetja z okoljevarstvenim dovoljenjem doseči kar 95-odstotno reciklabilnost mase vozila, sledljivost sestavnih delov in vsaj deset odstotkov ponovne uporabe delov. “Če ne bo učinkovitega pregona neprimernega zbiranja odsluženih vozil, jih bo še več ogrožalo okolje, saj ne bodo varno razgrajena. V sedanjih razmerah premalo učinkovitega pregona namreč nekatera registrirana podjetja za zbiranje in razgradnjo avtomobilov že opuščajo uradno registrirano dejavnost, saj je pridobivanje okoljevarstvenega soglasja zahtevno in drago, nadzor strog, nelojalna konkurenca neregistriranih zbirateljev odsluženih vozil pa velika,” je opozorila.

Na enem od neprijavljenih skladišč odsluženih vozil, na vzhodu industrijske cone Meblo pri Mercatorju, smo našteli 21 neregistriranih avtomobilov in velik kup pnevmatik.

Foto: Igor Mušič

Soustanovitelj postojnskega podjetja Avtorosi, ki sodi med uradno registrirana podjetja za zbiranje in razgradnjo vozil, ukvarja pa se tudi z avto vleko, Robert Repič, je še podkrepil opažanja o precejšnjem delu na črno in o premalo učinkovitem pregonu prekrškarjev: “V Sloveniji je okoli 410 avtovlek, pri kar 370 pa so nosilci fizične osebe, ki niso niti samostojni podjetniki. Tisti, ki se uradno ukvarjamo s tem, imamo višjo zavarovalnino in več nadzora inšpekcij kot tisti, ki delajo na črno. Res je sicer, da koga tudi ujamejo in mu izrečejo visoko kazen, a ko pride do izvršbe, denarja na računu ni in kazen ni izvršena. V takšnih primerih bi bilo treba določiti še drugačne oblike kaznovanja.”

Sekretar sekcij avtomobilskih strok v Obrtno podjetniški zbornici Igor Pipan je opozoril, da je bila pred 19 leti v Novi Gorici že okrogla miza s podobno tematiko, a se ni veliko premaknilo: “Med sabo se prepričujemo že prepričani, premikov pri odločevalcih pa ni. Posledice so na dlani. Število uradnih zbiralcev vozil za razgradnjo ne narašča, narašča pa število neprijavljenih odlagališč odjavljenih vozil. Njihovo neregistrirano zbiranje in prodaja teh vozil ali delov na območju Ljubljane poteka kar po parkiriščih. Kaže, da se nekateri že kar norčujejo iz pravnega reda. OZS je pristojne na to večkrat opozorila.” •