Na novelo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku prevladujejo pozitivni odzivi

Državni zbor (DZ) bo po več dopolnilih k noveli zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je vlada, kot pojasnjuje, pripravila s ciljem možnosti razdelitve večjega deleža dobička zaposlenim ter povečanja motiviranosti delavcev in njihove pripadnosti podjetjem, o zakonu dokončno odločil na prihodnji seji. Po predlogu bodo lahko v podjetjih svojim zaposlenim izplačali 33 odstotkov dobička poslovnega leta (doslej dvajset). Z deset na dvajset odstotkov se bo povišal zgornji limit izplačil. Zakon uvaja takojšnjo stoodstotno davčno olajšavo za razdeljene zneske. Določa tri sheme, prek katerih lahko podjetja nagradijo svoje zaposlene: denarno, družbeniško in delniško shemo. Za vse tri bo veljala cedularna obdavčitev, torej se izplačilo ne bo štelo v osnovo za odmero dohodnine in ne bo obremenjeno s prispevki. O enem od treh načinov delitve dobička se bodo dogovorili zaposleni in podjetje s pogodbo, ki bo morala veljati za vse delavce. Obvezno registracijo pogodbe o udeležbi pri dobičku odpravljajo, podjetje jo bo moralo le predložiti gospodarskemu ministrstvu.

O tveganjih za
prelivanje plačil

Stoodstotno davčno olajšavo za podjetja in 25-odstotno obdavčitev prejemkov zaposlenih za deleže in delnice oz. 30-odstotno za izplačila v denarju bodo lahko uveljavljali v podjetjih, v katerih bodo skrbeli za ustrezno rast plač. Poslanci so podprli dopolnilo Svobode in SD, po katerem bo moralo podjetje, ki bo želelo uveljavljati davčne ugodnosti, izplačevati plače, višje od povprečne v zasebnem sektorju. Poleg tega bo podjetje moralo zagotavljati redno rast plač (vsaj 70 odstotkov rasti povprečne plače v panogi). Če bo izplačevalo plače v višini nad 120 odstotkov povprečne plače v zasebnem sektorju, bo zadoščala rast plač v višini inflacije.

Novi zakon bo nadomestil veljavnega iz leta 2008, ki se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevža Frangeža kljub “plemenitemu namenu ni izkazal kot najbolj privlačna oblika vključevanja zaposlenih v sheme deljenja dobička”. V sheme je namreč vključenih le 0,07 odstotka vseh zaposlenih. Frangež je spremembe zato označil za pravične, pregledne in vzdržne. “Zagotavljamo, da so zaposleni prepoznani kot ključni soustvarjalci uspeha, podjetja pa nagrajena za pravično delitev ustvarjene vrednosti,” je dejal. Temu so pritrdili v vseh poslanskih skupinah.

V sindikatih ZSSS in KSS Pergam so še pred glasovanjem v DZ in po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) po pregledu vloženih dopolnil opozorili na tveganja za prelivanje rasti plač v izplačilo dobička. Poslance so pozivali, da v zakon vključijo varovalke, ki bodo preprečile potencialne negativne učinke. “Z nekaterimi predlaganimi opozicijskimi kot tudi koalicijskimi dopolnili se varovalke bistveno spreminjajo ali celo odpravljajo, kar predstavlja veliko tveganje, da dejansko pride do neželenih učinkov prelivanja plač v izplačevanje dobičkov. Po našem mnenju se utegnejo dobri nameni pri pripravi zakona v nekaterih primerih v praksi čez čas odraziti v nižjih pokojninah, bolniških nadomestilih, starševskih nadomestilih in nadomestilih za primer brezposelnosti, saj se od izplačila dobička ne plačujejo prispevki za socialno varnost,” so še posvarili v sindikatih.

Na vlaku bi
pričakovali sindikate

Da gre za predlog, o katerem se je dolgo govorilo in je pri njegovem nastajanju sodelovalo tudi Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), je povedal predsednik ZDS in direktor Boxmarka Marjan Trobiš. Spomnil je, da obstajajo določene varovalke, ki sicer niso bile predvidene, “a zaupanje se mora vzpostaviti in vsekakor je to za mnoga podjetja, ki želijo svoje uspehe deliti tudi z zaposlenimi, dobra možnost”. Na vprašanje o očitkih sindikatov glede prelivanja izplačil odgovarja, da je božičnico v skladu z zakonom nujno izplačati, da pa upa, da bodo podjetja v stanju nagrajevati zaposlene glede na trenutno rast gospodarstva. “Morda pa se bodo nagrade za uspešnost res prelivale v takšni obliki,” še pove, a zavrača bojazen sindikatov, da bi šlo to na škodo zaposlenih, “kajti vsaka oblika plačila, ki ga prejme delavec, naj je to fizično ali nefizično, izboljša njegov položaj. Vsako izplačilo pomeni dodatek in zaposleni, ki bo stopil v tak model, ne bo na izgubi. Pričakoval bi, da bodo sindikati stopili na ta vlak.”

Ob tem pa je Trobiša zmotilo, da si je zasluge za predlog zakona v imenu Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) prilastil njegov predsednik Joc Pečečnik, ki je med drugim zapisal: “Naj bo popolnoma jasno, da kot predlagatelj za ta zakon nosi izključne zasluge SBC - Klub slovenskih podjetnikov, ki je kljub stalnemu tihemu ignoriranju in ljubosumju ostalih delodajalskih organizacij desetletje ostajal neomejen pri komunikaciji s ključnimi ministrstvi in vlado, predvsem pa s trenutnim predsednikom vlade.” Trobiš se je odzval: “To je neprimerno, če že, gre za skupni dosežek več organizacij, tudi v ZDS smo mesece dela vložili v pripravo predloga tega zakona.” •