Na 7. inženirskem dnevu na Brdu za izboljšanje vodenj gradbenih investicij

BRDO • Konferenca, ki se je udeležuje več kot 1000 strokovnjakov, je v središče izvajanja gradbenih investicij postavila kakovost gradnje in odgovornost vseh udeležencev. "Vsi skupaj moramo ohranjati visok nivo strokovne odgovornosti in znanja, ki ga od nas pričakujejo naročniki," je izpostavil predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec.

Zbrane je nagovoril tudi minister za javno upravo Franc Props, ki je povedal, da trenutno na ravni EU poteka razprava, kako spremeniti pravila javnega naročanja, v kateri intenzivno sodeluje tudi Slovenija. "Sistem namreč potrebuje izboljšave za večjo učinkovitost javnega naročanja in boljšo kakovost javnih storitev, ki jih nudimo državljanom," je dejal.

Na konferenci so predstavili potek največjih aktualnih investicij in izkušnje pri njihovem vodenju. Član uprave podjetja 2TDK Marko Brezigar, ki je predstavil projekt drugega tira Divača-Koper, je dejal, da se pri vseh velikih in dolgotrajnih investicijah zagotovo pojavijo izzivi. Na primeru drugega tira so bili to pandemija, dolgotrajno pridobivanja dovoljenj za tuje delavce, vojna v Ukrajini z energetsko krizo, pomanjkanjem materiala, njegovo podražitvijo in inflacijo, finančne težave enega od partnerjev, pa tudi geološka presenečenja z velikimi kraškimi jamami in plazenjem v dolini Glinščice.

Brezigar je izpostavil, da je projekt v Evropi prepoznan kot primer dobre prakse. EU mu je dodelila 156 milijonov evrov oziroma 101 milijon evrov več od pričakovanj. Projekt se bo izvedel znotraj investicijske vrednosti, doslej izvedene revizije so bile brez pripomb, premostitve v predorih pa predstavljajo edinstveno rešitev v gradbeništvu, je nanizal.

Glede na izkušnje je podal nekatera priporočila glede vodenja velikih infrastrukturnih investicij. Najbolj kritična faza, kjer projekti najpogosteje zastanejo, je umestitev v prostor. Najpomembnejši so pravočasno vključevanje deležnikov, kakovostne strokovne podlage in aktivno upravljanje pripomb in pritožb. Ključno je, da je projektna dokumentacija čim bolj popolna in natančna. Pomembno je tudi finančno pogodbeno upravljanje, pri gradnji pa disciplina in močan nadzor. Za obvladovanje projekta v celoti so najpomembnejše strokovne in hitre odločitve naročnika, inženirja in projektanta, je izpostavil.

Sanja Burnazović iz Stanovanjskega sklad RS, ki je spregovorila o vodenju investicij javne stanovanjske gradnje, je med izzivi navedla neprimernost zemljišč, kompleksne prostorske regulative, dolgotrajne postopke javnega naročanja, pomanjkanje usposobljenega kadra, nizko stopnjo digitalizacije gradnje, zahtevno koordinacijo več udeležencev in pomanjkljivostih pri izvajanju kontrole kakovosti. Kot ključne je izpostavila dobro pripravo javnih naročil, sodelovanje vseh akterjev in takojšnje reševanje problemov.

Uroš Salobir iz Elesa, ki je predstavil izzive sistemske energetske preobrazbe in zelenega prehoda, je povedal, da so rešitve za zeleno transformacijo zelo različne, je pa veliko neznank in s tem povezanih izzivov. Takoj je namreč treba iti v investicije na sistemski ravni, vendar ne vedo, katera rešitev je prava. Kot ključni področji je izpostavil zmanjšanje emisij iz prometa, kjer bo izziv prihodnosti pametno in hitro polnjenje električnih vozil, in iz ogrevanja, kjer so rešitev skupnostni sistemi na čelu z daljinskim ogrevanjem.

Direktor Urada RS za nadzor, kakovosti in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki je kot eno najzahtevnejših področij v gradbeništvu izpostavil projektiranje bolnišnic. Povedal je, da trenutno poteka več kot 60 investicijskih projektov v zdravstveno infrastrukturo v vrednosti preko 800 milijonov evrov. Potreb pa je še veliko več, v vrsti čaka za 1,5 milijarde evrov projektov.

Vodja državne tehnične pisarne za obnovo po poplavah Blaž Dolinšek je glede na izkušnje pri obnovi po neurjih v letu 2023 povedal, da bi bilo treba narediti posebne predpise za projektiranje pri odpravi posledic naravnih nesreč, ker so postopki po obstoječih predpisih zelo časovno potratni, zato bi jih bilo treba v čim večji meri racionalizirati, vendar ne na račun kakovosti.

Med predlogi za izboljšave je navedel tudi ustanovitev strokovnega telesa za svetovanje o načinu obnove, ustanovitev stalne ekipe, ki bi bila sposobna takoj po naravni nesreči operativno pričeti postopke sanacije, ter sprejetje kalkulacijskih osnov za hitro oblikovanje cenikov gradbenih del in projektantskih storitev.