Mirovni inštitut: Ubranitev svobode medijev je skupna odgovornost

LJUBLJANA • Svetovni dan svobode medijev, ki ga zaznamujemo 3. maja, je po navedbah inštituta priložnost, da se ne ustavimo le pri zagotovilih o svobodi izražanja, temveč se vprašamo, kakšni so dejanski pogoji, v katerih mediji ter novinarji danes delujejo.

Svoboda medijev v Evropi največkrat ni ogrožena na ravni zapisanih pravic, temveč na ravni vsakdanjih praks, ekonomskih pritiskov, političnega diskurza ter finančne in institucionalne ranljivosti, so navedli, pri tem pa so se sklicevali na raziskavo v okviru evropskega projekta Zemljevid medijev za prihodnje demokracije (MeDeMAP), ki jo je v Sloveniji izvajal Mirovni inštitut.

Raziskava jasno kaže, da svoboda medijev danes ni ogrožena le z neposrednimi posegi od zunaj, temveč tudi s strukturnimi in ekonomskimi pogoji, ki novinarjem vse manj omogočajo, da svojo vlogo opravljajo v javnem interesu.

Pogoji za uresničevanje profesionalne etike, preverjanja informacij in odgovornosti do javnosti kot temeljev svobodnega novinarstva so vedno bolj omejeni. Finančna negotovost, krčenje redakcij in pomanjkanje kadrov ustvarjajo namreč razmere, v katerih se povečuje delovni pritisk, čas za poglobljeno preverjanje informacij pa se zmanjšuje.

Uredniško avtonomijo dodatno slabijo koncentracija lastništva in lastniški posegi v uredniške odločitve, saj se mediji prepogosto uporabljajo kot orodje za politične ali ekonomske interese lastnikov, so navedli.

V takšnem okolju se stopnjujejo tudi politični pritiski, napadi na novinarje ter poskusi diskreditacije novinarskega poklica. Tveganja pa še dodatno poglablja digitalno medijsko okolje. "Nenehna hiperprodukcija vsebin in tekmovanje za pozornost zmanjšujeta prostor za kontekstualizacijo, razlago in kritično presojo, ki so bistveni za kakovostno obveščanje javnosti," so zapisali.

"Tveganje za svobodo medijev se posebej poveča v političnih okoliščinah, kjer so mediji tarča sistematične delegitimizacije, sovražnega diskurza ali poskusov prikazovanja medijev oziroma novinark in novinarjev kot političnih nasprotnikov," so zapisali.

V takšnih razmerah se zaščitni mehanizmi pogosto ne razveljavijo odkrito, temveč se izpraznijo čez selektivno izvajanje zakonodaje, finančne pritiske ali ignoriranje zakonskih obveznosti, so navedli.

Prav zato so razprave o prihodnosti financiranja in upravljanja javnih medijev bistveno več kot tehnično vprašanje. "Gre za vprašanje institucionalne odpornosti v razmerah političnih nihanj," so zapisali, pri tem pa spomnili, da je v DZ še predlog zakona, ki bi ukinil rtv-prispevek. Opozorili so še, da evropski akt o svobodi medijev izrecno poudarja, da mora biti financiranje javnih medijev stabilno, predvidljivo in zaščiteno pred političnim vplivom.

Odločevalci imajo po njihovem mnenju odgovornost, da reforme utrjujejo in ne spodkopavajo. Prav tako morajo dosledno zagotavljati pogoje za svobodo in demokratične funkcije medijev. Mediji in novinarji pa morajo tudi v zaostrenih razmerah vztrajati pri profesionalnih in etičnih standardih ter odgovornosti in transparentnosti do javnosti.

Državljani namreč medije razumejo kot javno dobro, od katerega pričakujejo verodostojno informiranje, nadzor nad oblastjo, razlago konteksta in vključevanje raznolikih glasov, so še opozorili.