Minimalna plača v 2026
nad pragom tveganja revščine

“Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen,” je poudaril minister za delo Luka Mesec. Kot je pojasnil, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši. Znašal bo 11,2 odstotka- s 1558 evrov se bo povečal na 1735 evrov. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. “To je dobra novica za gospodarsko stran,” je poudaril Mesec.

Pojasnil je, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej v višini 1482 evrov. Višji bo tudi zimski regres ali božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je po novem 741 evrov.

Mesec meni, da bodo posledice pozitivne

Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. “Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov,” je še dodal in izpostavil, da je brezposelnost na eni od najnižjih točk v zgodovini, tudi v EU je stopnja brezposelnosti med najnižjimi. “Tudi to je bil pomemben del presoje odločitve o primernem znesku minimalne plače,” je pojasnil minister.

Glede pozivov delodajalcev, da bi namesto takšnega dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, je Mesec izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep. “Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura,” je naštel.

Rebelansa proračuna ne bo; TZS svari pred inflacijo

Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. “Ministrstvo za finance absolutno niti v sanjah ne razmišlja, da bi šli v rebalans ali kaj podobnega, tako da bodo morali resorji ta sredstva najti znotraj svojih proračunov,” je dejal.

Visok administrativni dvig plač brez ustrezne rasti bruto domačega proizvoda po opozorilih trgovinske zbornice ustvarja dodaten inflacijski pritisk in tveganje inflacijske spirale. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah je opozarila, da podjetja rezerv nimajo več, zato se bo po njeni oceni dvig minimalne plače praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev. “To bo prizadelo prav vse potrošnike, posebej pa gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki največji delež porabe namenjajo osnovnim življenjskim potrebščinam,” je izpostavila.

Dobrodelne organizacije odločitev pozdravljajo

Rdeči križ in Društvo prijateljev mladine vladno odločitev pozdravljata. “V rdečem križu upamo, da bo tudi dvig minimalne plače pomagal, da bomo v prihodnjih letih slišali manj tragičnih, težkih zgodb, predvsem od revnih zaposlenih. Ti so zaposleni in prejemajo redne mesečne dohodke, pa jim ti ne zadostujejo, da bi dostojno živeli,” je dvig minimalne plače pozdravil Matic Slapšak iz Rdečega križa Slovenije. Podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenij Uroš Brezovšek je poudaril, da gre za koristen premik. “Za družine, kjer sta eden ali oba starša na minimalni plači, je dvig minimalne plače na 1000 evrov zelo konkreten premik, saj pomeni lažje pokritje osnovnih stroškov, kot so hrana, položnice, prevoz, vrtec in šola,” je pojasnil.