Med 17 priznanji za obnovo objektov kulturne dediščine jih je šlo šest na Primorsko
Šola prenove s strokovnimi partnerji in pod okriljem Združenja zgodovinskih mest osvešča in usposablja za trajnostno obnovo dediščinskih objektov za nove vsebine prihodnosti. Najbolj vestnim ohranjevalcem kulturno zaščitenih objektov podeljuje priznanja. Od letošnjih 17 jih je šest odšlo na Primorsko, pet zasebnim obnoviteljem in eno Mestni občini Koper (MOK).
LJUBLJANA > Minuli teden je vrata obiskovalcem odprla domačija Kamlonarše v Dolenjih Novakih. Nedavno je v projektu Šola prenove dobila osrednje (posebno) priznanje za ohranitev domačije iz leta 1777 v izvirni podobi. Drugo, od sicer petih glavnih priznanj, je šlo mestni, tudi zgodovinski, občini Koper za obnovo palače Sabini Grisoni. Od preostalih 12 priznanj so primorski prenovitelji dobili štiri.
Nova uporabnost po kulturno varstvenih usmeritvah
V Šoli prenove si prizadevajo osveščati in izobraževati o starih znanjih za prenove dediščinskih stavb v duhu časa s trajnostnimi materiali in novimi namembnostmi. Nagrajenci upoštevajo ta znanja in usmeritve zavodov za kulturno dediščino.
Največji obnovljen in z glavnim priznanjem nagrajen objekt je palača Sabini Grisoni na Vergerijevem trgu v Kopru. Stavbo, spomenik lokalnega pomena, je obnovila mestna občina Koper. Komisijo strokovnjakov je navdušila zlasti avtentična obnova notranjosti. “Največja odlika je, da palača ohranja poslanstvo dobrotnikov, lastnikov zakoncev Grisoni, z dnevnim centrom za starejše, društvom Šent ...” so poudarili ob podelitvi nagrad. Palačo so začeli graditi v 15 stoletju, sedanja podoba je iz 19. stoletja.
Leta 1777 je v Novakih zrasla Čufarjeva domačija, bolj znana kot Kamlonarše. Gre za pet avtentično obnovljenih stavb. “Vse stavbe s strmimi slamnatimi strehami so bile po ujmi obnovljene. Črno kuhinjo in steno iz šibja in apnenega ometa se je izdelalo kot nekoč,” je komisija domačijo izpostavila kot veliko redkost v Sloveniji. Kamlonarše, sicer prvo sosedo Partizanske bolnice Franja, je lastnik Marjan Rejc obnavljal skozi vse zadnje desetletje.
Posebna kašča in nov namen
Kaščo pri Možinotu iz 17. stoletja v Zavratcu (občina Idrija) je lastnik Primož Leskovec z družino obnavljal skozi več let. Najprej je obnovil zunanjost z značilnimi poslikavami in lani še značilno bajtarsko stanovanje v njej. V njem je ohranil črno kuhinjo, v prostorih pa obnovljeno nekdanjo kmečko opremo in orodja.
Kašča je zaradi številnih posebnosti edina med primorskimi nagrajenci spomenik državnega pomena. Domačija pri Grofičevih v Kosezah pri Ilirski Bistrici, ki sta jo Sonja Prosen in Andrej Bergoč preuredila za turiste, je edina kot dediščina le registrirana. Komisijo je navdušila simbioza restavrirane stare in sodobne opreme, poudarek dekorju, predvsem pa kakovostno obnovitveno delo lokalnih umetnikov in obrtnikov. Ti so dobili prostor v nekdanjem gospodarskem poslopju z manjšo prodajalno lokalnih izdelkov z galerijo. To ohranja dušo in podobo kraja,” so poudarili v komisiji.
Obnovljena tudi opuščena staroverska kmetija
Lastnik Roberto Trobez z družino je desetletje obnavljal domačijo več stavb z značilnim dvoriščem - borjačem - v Šmarju pri Sežani. Spomenik lokalnega pomena na portalu nosi letnico 1853. Vsaj tako kot sodoben dom za družino so komisijo navdušile pedantno “ohranjene posebnosti starega kraškega stavbarstva in prispevek k zavedanju pomena kulturne krajine kraške vasi.”
Drugo priznanje v občino Cerkno je šlo dr. Cirili Toplak za prenovo že opuščene staroverske kmetije v eni od težko dostopnih grap v tej občini. Kot proučevalka stare vere oziroma naravoverstva je kmetijo kupila z namenom raziskovanja in vživljanja v življenje nosilcev te prastare skrite primorske skupnosti. Na domačiji šestih, v strm hrib potisnjenih stavb iz lokalnega kamna, je doslej obnovila tri. Dom si je uredila v prenovljenem nekdanjem skednju. Ob ohranjeni zunanjosti v notranjosti ogromen odprt prostor z galerijo sega do ostrešja in nudi dovolj udobja za bivanje ob impresivni knjižnici. “Gre za primer obnove z visoko kulturo zavedanja bivalnega, simbolnega in materialnega pomena dediščine,” je prepričana komisija.
