Luka Renko: “Vrh tokratnega vala bo oktobra in bo zelo podoben lanskemu”

Število okuženih se je začelo strmo vzpenjati, v enem tednu smo prišli s približno 250 novookuženih na dan na 500 in več. Lani smo bili ob takšnih številkah že doma, s policijsko uro, zaprtimi šolami in trgovinami. Letos o tem za zdaj ni govora, čeprav tisti, ki znajo številke brati, svarijo pred jesenjo.

Luka Renko
Luka Renko 

SLOVENIJA > Luka Renko, podjetnik, ki je pri Sledilniku zraven od začetka, je eden tistih, ki se v svetu številk, statistike in grafov dobro znajde. Pogovarjali smo se v torek, ko je dnevno število novookuženih prvič po juniju preseglo številko 500.

Kako razumeti te številke? Laika zlahka prestrašijo.

“Simulacije kažejo, da bodo v nekem obdobju dnevni vrhovi primerljivi z lanskimi. Če pridemo do takšnih številk, bo v določenem obsegu gotovo potrebno ponovno zapiranje.”

“Rasti smo priča že od julija, le absolutne številke so bile nižje. Izraženo v odstotkih je ta rast 20- do 50-odstotna na teden. Obdobje, ki se zdaj končuje - dopusti, poletje, počitnice - nas je peljalo v to, da smo želeli pozabiti, bili smo precej bolj sproščeni. S koncem poletja se bo življenje na prostem počasi končalo, v zaprtih prostorih pa kroženje virusa dobi pospešek.”

Je mogoče številke interpretirati tudi pozitivno?

“Pri potrjenih primerih je razmerje med cepljenimi in necepljenimi 6,9. To pomeni, da je necepljenih med okuženimi 6,9-krat več kot med cepljenimi.”

“Od epidemije smo vsi utrujeni in podatkov ne interpretira vsak enako. Pri potrjenih primerih je položaj danes res enak tistemu iz sredine lanskega oktobra, se pravi smo zgodnejši za sedem tednov. Pri hospitalizacijah je 'samo' štiri tedne zamika. Zakaj? Ker hospitalizacije 'zamujajo'. Razlog je v tem, da je med okuženimi bistveno mlajša populacija kot lani. Razlog delno leži v tem, da je starejša populacija precepljena in prebolela, zaradi česar potrebuje manj hospitalizacij. Hospitalizirana populacija se je 'pomladila' za približno deset let.”

Namesto zapiranja zaostrovanje pogojev

Kdaj smo delali napako? Lani, ko so nas ob primerljivih številkah zaprli, ali letos, ko o tem (še) ne razmišljamo?

“Hospitalizirana populacija se je od lani jeseni 'pomladila' za približno deset let.”

“Letos je rešitev na dlani - reče se ji cepivo. A je dejstvo, da rešilne bilke, ki nam je bila na voljo, nismo pograbili v zadostni meri. Glede na izjave, se bo oblast zaradi javnega mnenja veliko težje odločala za zapiranje javnega življenja in ocenjujem, da se bo šlo najprej bolj v smer zaostrovanja PCT pogojev. Mogoče bo za določene dejavnosti obstal samo pogoj PC, ne pa več T. Se pravi le prebolevnost in cepljenost, ne pa več negativen test. Simulacije kažejo, da bodo v nekem obdobju dnevni vrhovi primerljivi z lanskimi. Če pridemo do takšnih številk, bo v določenem obsegu gotovo potrebno ponovno zapiranje. Ljudje, ki so cepljeni, so bistveno bolj sproščeni, kar tudi predstavlja tveganje, saj cepivo vendarle ni popolna zaščita pred okužbo. V največji meri pa je vse odvisno od nas, našega vedenja, stikov in podobno.”

Kakšna je verjetna napoved dogajanja do pozne jeseni ali do božiča?

“Upoštevati moramo, da je delta različica bistveno bolj nalezljiva. S premikom življenja v notranje prostore ocenjujem, da se bo vse zgodilo bistveno hitreje kot lani. Da bomo torej vrh vala dosegli hitreje, vendar bo tudi prej začel upadati, saj se bo večina necepljenih prekužila. Ne pričakujem pa dolgega vala, realno se zna zgoditi, da bomo vrh dosegli že oktobra.”

Covid sledilnik vsak dan objavlja osvežene podrobne podatke o epidemiji v Sloveniji.

Govorimo o približno 2000 novookuženih na dan?

“Tako je. Pri bolnišnicah je sicer težko napovedovati, saj je veliko odvisno od starostnih skupin, predvsem od tega, kaj se bo dogajalo v skupini cepljenih starostnikov. Tu je vprašanje, koliko jih bo potrebovalo bolnišnično oskrbo, tega pa še ne moremo natančno predvideti. Za zdaj številke kažejo, da v bolnišnicah močno prevladujejo necepljeni. Statistično uteženi podatki na 100.000 oseb kažejo, da je v bolnišnicah necepljenih 3,5-krat več od cepljenih. Če bi imeli podatke tudi po starostnih skupinah, bi še bolje videli učinek cepiva.”

In spet pristanemo pri naslednjem: cepljenje je rešitev.

“Tako je. Pri potrjenih primerih je razmerje med cepljenimi in necepljenimi 6,9. To pomeni, da je necepljenih med okuženimi 6,9-krat več kot med cepljenimi.”

Novi val bo velik izziv za zdravstveni sistem

So trendi, o katerih govorite, primerljivi s tistimi v primerljivih državah?

“Če pogledamo države, ki so malo bolj precepljene od naše, vidimo, da so zelo hitro dosegle vrh in potem tudi hiter začetek upadanja. Nekaj podobnega je pričakovati tudi pri nas. Je pa tu treba biti pozoren tudi na vprašanje, kako bo zdravstveni sistem zmogel odgovoriti na potrebe. Zdaj vidimo, da je odpiranje covid oddelkov ponekod težava, saj zaradi pomanjkanja kadra ne morejo hkrati zagotavljati covid obravnave in svojega ostalega dela. Zato močno dvomim, da bo mogoče zagotoviti enake kapacitete kot lani. Že zdaj se kaže, da je predvsem intenzivna terapija problem.”

Za konec: Sledilnik je dobrodošla in plemenita pobuda, ki dela stvari, ki bi jih najbrž morala država. Ampak to je znano in nič novega. Zanima me naslednje: vas je država začela jemati kot partnerja ali ste še vedno tisti nebodigatreba, ki zahtevate podatke, opozarjate, da ne dobite dovolj kakovostnih, in podobno?

“Pri nas je upravljanje z epidemijo zelo razdrobljeno, na tem področju zato nimamo pravega sogovornika. Še vedno imamo najbolj pristen odnos z oddelki intenzivne terapije, s katerimi smo v dnevnem stiku, saj pripravljamo zbirno poročilo. Videti je, da ljudje v zdravstvu zelo cenijo naše delo. Prav to je morda tudi edini razlog, da sam še vztrajam. V življenju sem namreč veliko časa preživel po bolnišnicah in svoje delo vidim kot vračanje zdravstvu, ki mi je dalo zelo veliko. Želel bi si, da bi država vzpostavila centralno mesto z vsemi podatki o epidemiji, lahko pa tudi razumem, da tega ne more. NIJZ se trudi in je veliko stvari glede podatkov izboljšal, dejstvo pa je, da so številne institucije tudi zelo obremenjene. Upoštevati je treba tudi, da institucije niso vajene hitrega, agilnega odločanja, kot smo ga vajeni v gospodarstvu. Pri Sledilniku se je zbrala zelo sposobna ekipa in veseli me, da so na enem mestu zbrani ljudje, ki so na svojih strokovnih področjih v vrhu. To je velik privilegij za vse nas, ki pri projektu sodelujemo.”


Najbolj brano