Lovska zveza in sindikat kmetov podpisala sporazum o sodelovanju

LJUBLJANA • "Če želimo, da se sliši glas podeželja, moramo stopiti skupaj," je ob podpisu sporazuma v Ljubljani dejal Anton Medved. Kmetje in lovci so po njegovih besedah del iste zgodbe: varuhi prostora, narave, hrane in biotske raznovrstnosti.

Obe skupini se vsakodnevno srečujeta na terenu, sporazum pa predstavlja temelj za tesnejše sodelovanje in skupne nastope pri doseganju skupnih ciljev, je dejal Medved. "Kmetje in lovci se moramo učiti drug od drugega. Skupaj bomo boljši upravljalci kmetij in lovišč, boljši zagovorniki naših interesov in močnejši sogovorniki državi," je poudaril.

Politika jih odriva na obrobje

Predsednik lovske zveze Alojz Kovšca je opozoril, da kmetje in lovci čedalje bolj čutijo, da jih aktualna politika odriva na obrobje.

"Postali smo zgolj še izvrševalci, ne pa nosilci temeljnih dejavnosti za ohranjanje narave, za proizvodnjo hrane in ohranjanje populacije, na naše mesto pa se postavljajo raznorazne organizacije, ki zgolj z deklarativnim delovanjem, opazovanjem, kritiziranjem in predlaganjem pridobivajo javna sredstva in tudi družbeno moč," je opozoril.

Eden od ciljev: da bi čim več prevzemnikov kmetij opravilo lovske izpite

Skupaj si želijo oblikovati platformo na podlagi stroke, izkušenj in dela ter z njo vplivati na odločevalce z namenom zagotavljanja uspešnega kmetovanja. To platformo bodo pred volitvami ponudili političnim strankam in od njih iskali zaveze, da bodo njihove želje in potrebe upoštevali.

"To bo vplivalo na način glasovanja kmetov in lovcev, skupaj nas je prav veliko in lahko smo jeziček na tehtnici pri naslednjih volitvah," je ocenil Kovšca.

Sporazum jim omogoča tudi operacionalizacijo izvajanja ciljev. Eden izmed teh ciljev je, da bi čim več mladih prevzemnikov kmetij opravilo lovske izpite in da bodo nadzirali stalež divjadi na svoji lastnini, je pojasnil Kovšca.

Živali povzročajo veliko škode

Medved in Kovšca sta se dotaknila tudi aktualne problematike na terenu, predvsem škode, ki jo povzročajo divje živali.

Kot je pojasnil Kovšca, jelenjad na območjih, kjer prezimujejo večje skupine, naredi ogromno škode. To povzročajo tudi divji prašiči; poleg škode, ki jo te živali povzročijo na travnikih, Sloveniji grozi afriška prašičja kuga. "Število divjih prašičev bomo poskušali zreducirati do najmanjše možne meje, da bi še vedno zagotovili genetski bazen za nadaljnje razmnoževanje," je dejal. Opozoril je tudi na škodo, ki jo povzročajo šakali in medvedi ter neavtohtone vrste, kot so na primer nutrije na Ljubljanskem barju.

Medved je ob tem izpostavil težave, s katerimi se kmetje soočajo zaradi pokola rejnih živali. Država jim sicer obljublja odškodnine, a kot sta dejala tako Medved kot Kovšca, kmetje ne redijo živali za odškodnine. "Naše živali niso le sredstvo preživetja, so del naše družine, našega dela in našega poslanstva," je poudaril in dodal, da psihološke bolečine, ki jih kmetje in njihove družine doživljajo ob teh pokolih, ni mogoče poplačati z denarjem.