Lipiška izjava za stabilnejše gospodarsko okolje
Prepričani smo, da je slovensko gospodarsko tkivo močno, ambiciozno in inovativno. Posluje na globalnem trgu in tekmuje z največjimi gospodarstvi na svetu. Od Vlade RS pričakujemo stabilizacijo pogojev gospodarjenja in predvidljivo gospodarsko okolje. Oba pogoja namreč gospodarstvenikom omogočata odločanje o nadaljnjih investicijah, ki edine omogočajo doseganje nacionalnih ciljev za zeleno gospodarstvo in povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega. Samo višja dodana vrednost, pri kateri precej zaostajamo za razvitimi gospodarstvi v svetu, bo odprla možnost za povečevanje osebnih prejemkov zaposlenih in za bolj kakovostno življenje vseh prebivalcev Slovenije.

1.Ko govorimo o boljših in predvsem stabilnih pogojih gospodarjenja, mislimo predvsem na:
-predvidljivo davčno politiko, pri kateri ne more biti v ospredju zgolj in samo dodatno obremenjevanje gospodarskih družb in podjetnikov.
-pregledno in racionalno javno porabo, ki je ne moremo načrtovati na podlagi predvidevanj (napovedi) o gospodarski rasti.
-ciljno določanje ključne cestne infrastrukture, ki bo omogočala gospodarske naložbe tudi na območjih, ki niso tik ob avtocestah; izgradnjo železniškega križa s statusom “hitre proge”, ki bo omogočala dovolj veliko pretočnost in potovalne hitrosti nad 120 km/h.
-hitrejše posodabljanje energetske infrastrukture, povečevanje njene moči in širitev mreže.
-aktivno sodelovanje Vlade RS pri odpiranju novih tržišč izven EU, kamor izvozimo premalo glede na možnosti in priložnosti. V mislih imamo tako nova veleposlaništva, kjer bodo diplomati več časa in energije kot so doslej namenjali ustvarjanju gospodarskih priložnosti, kot tudi specializiranih gospodarskih pisarn Slovenije v tujini (kot jih imata npr. naši sosedi Italija in Avstrija).
2.Trenutna demografska slika Slovenije in napovedi za prihodnje desetletje kažejo samo na eno možnost: v Slovenijo bo moralo priti več ljudi iz tujine, da bomo lahko zapolnili kadrovsko vrzel, s katero se soočamo že nekaj let. Zato še enkrat več pozivamo k hitrejšim postopkom odpiranja trga dela za delavce iz tujine, ki jih potrebujemo, in hitrejše urejanje delovnih in drugih dovoljenj.
3.Pričakujemo takšno reformo šolstva, da bodo učni programi nastajali v sodelovanju z gospodarstvom in da bomo iz šolskih klopi dobili kadre, ki bodo lahko naslednji dan začeli delati v podjetjih. Danes temu ni tako in podjetja vlagajo pomemben dela finančnih sredstev v dodatno izobraževanje kadrov, ki so pravkar dokončali študij. Podpiramo nastanek Kompetenčnih centrov, v katerih bomo v najkrajšem času določili nujne in potrebne kompetence, ki jih gospodarstvo pričakuje od mladih ljudi, ki se po zaključku izobraževalnega procesa vključujejo na trg dela.
4.Pričakujemo tudi prijaznejši plačni sistem z uvedbo socialne kapice. Le-ta bo najboljšim, najbolj inovativnim in najbolj perspektivnim v tej državi omogočil, da delajo v slovenskih podjetjih in ustvarjajo večjo dodano vrednost, od katere bo imela korist vsa država.
5.Pričakujemo hitre in odločne korake Vlade RS za decentralizacijo države, s katerimi se bodo v čim večji meri uresničili cilji skladnega regionalnega razvoja. Vsakodnevni kadrovski priliv v Ljubljano namreč zmanjšuje moč regijskih ekonomij, s tem pa tudi kakovost življenja v krajih, ki so oddaljeni od glavnega mesta. Zavzemamo se za manjše število močnih regij (pokrajin) z nalogami in pristojnostmi, ki bodo v največji meri lahko odsevale potrebe in pričakovanja njenih prebivalcev. Sedanja delitev na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo je namreč preživeta in se kaže kot nepravična za številne odročne predele v zahodnem delu države.
6.Gospodarstveniki in podjetniki treh najbolj zahodnih statističnih regij si želimo čim hitrejše odpravljanje ozkih grl v javni upravi pri pridobivanju najrazličnejših dovoljenj in soglasij. Pri določanju učinkovitosti sodijo med elemente tudi skrajni roki za sprejem odločitve, zato pozivamo Vlado RS, naj določene roke skrajša in poskrbi, da se bodo dosledno spoštovali. Veliko naložb, tudi tujih, nam namreč zaradi predolgih rokov pridobivanja potrebne dokumentacije odpeljejo druge, na tem področju bolj konkurenčne (hitrejše) države. Prav tako nam tuje naložbe in večja dodana vrednost na zaposlenega uhajajo zaradi radikalno strogega režima pri odpiranju bančnih računov podjetij v lasti ne-državljanov Slovenije. Več podjetij in večja gospodarska aktivnost v Sloveniji ter s tem višji BDP so eden pomembnih vzvodov za prerazporeditev davčnega bremena na večje število plačnikov. Ekonomija je že velikokrat dokazala, da je navidezno manj v praksi več.
Naš dobronamerni poziv Vladi RS in odločevalcem na področju zakonodaje je usmerjen v boljše pogoje življenja in dela v Sloveniji. Gospodarstvo je edina lokomotiva, ki lahko Slovenijo pripelje v krog najbolj razvitih, digitalno in okolju prijazno osveščenih ter za bivanje najbolj zaželenih držav. Potrebujemo le pravo priložnost, dobršno mero zaupanja politike in primerne razmere, da naše znanje in kompetence uveljavimo v praksi. Z znanji, izkušnjami in kompetencami smo se pripravljeni aktivno vključiti v snovanje navedenih ukrepov.
Boštjan Jerončič
Predsednik UO GZS SPGZ
Goran Petek
Predsednik UO GZS RZ Postojna
Borut Fakin
Predsednik UO PGZ