Legalizacija konoplje še čaka na zakon

LJUBLJANA > Shod organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), ki opozarja, da se mandat aktualne koalicije izteka, zakon pa kljub jasni volji državljanov ostaja nespremenjen. “Prohibicija konoplje ne deluje - koristi le črnemu trgu, uporabnike pa pušča brez nadzora nad kakovostjo izdelkov,” menijo organizatorji.

Dodajajo, da je Slovenija zdaj bližje legalizaciji kot kadar koli prej, zato je nujno okrepiti pritisk na odločevalce. Na lanskem referendumu je 66,7 odstotka volilcev podprlo uporabo konoplje v medicinske namene, 51,6 odstotka pa si želi, da bi bila dovoljena tudi za osebno rabo.

Protestni shod s kulturno noto

Protest bo poleg političnega sporočila prinesel tudi kulturno noto - obiskovalce bodo skozi popoldne in večer spremljali koncerti, DJ nastopi in raznolike informativne aktivnosti. Nastopili bodo DJ Sunny Sun, Um in Kuna ter istrska hiphop naveza Drill in Masayah. Zbor na Kongresnem trgu se začne ob 14. uri, dogodek se bo zaključil ob 22. uri, po njem pa sledi še after party v klubu K4.

Poslanska skupina Svoboda v sodelovanju s strokovnjaki pripravlja oba zakonska predloga. Zagotavljajo, da bodo voljo ljudi, izraženo na referendumih, prenesli v zakonodajo. Zakon o medicinski konoplji naj bi predstavili v prihodnjih tednih, zakon, ki ureja osebno rabo, pa napovedujejo še v tem mandatu.

Zakon bo poleg medicinske uporabe urejal tudi znanstveni vidik in določal pogoje za raziskovanje učinkov konoplje. Sprva je vlada predvidevala ustanovitev javne agencije za konopljo, ki bi imela izključno pristojnost za odkup, uvoz, izvoz, veleprodajo in skladiščenje, gojitelji pa bi morali celoten pridelek obvezno prodati tej agenciji.

51,6

odstotka volilcev je na referendumu izrazilo podporo legalizaciji konoplje za osebno rabo

Vendar so se v koaliciji odločili, da se izognejo vzpostavitvi monopola na področju gojenja konoplje. Namesto tega želijo omogočiti vključevanje več slovenskih podjetij, saj velike potrebe po medicinski konoplji v Evropi predstavljajo tudi gospodarsko priložnost za izvoz. Dovoljenja za gojenje bo podeljeval eden od že obstoječih državnih organov.

A kljub temu konoplja s psihoaktivnimi učinki ostaja v sivi coni. Posest za osebno rabo ni kaznivo dejanje, temveč prekršek, količina pa ni jasno določena - to pomeni, da je kaznovanje prepuščeno diskreciji sodnikov. Prav to pravno nedoločnost in stigmatizacijo uporabnikov Marihuana marš vsako leto izpostavlja kot ključno težavo.

Organizatorji pozivajo k zakonodaji, ki bo odsev današnjih družbenih razmer

V ŠOU izpostavljajo še znanstveni vidik: raziskave konoplje, zlasti tiste z višjo vsebnostjo THC, so pri nas močno omejene. Akademske institucije in podjetja se soočajo z birokratskimi ovirami, pravna praznina pa onemogoča razvoj področja, ki ima velik gospodarski in medicinski potencial. “Ironično je, da prav zaradi prohibicije ne moremo raziskati vseh učinkov rastline, ki jo uporablja četrtina prebivalcev,” opozarjajo.

Nemčija je letos že sprejela reformo, ki dovoljuje omejeno osebno uporabo konoplje. Po mnenju organizatorjev bi morala Slovenija slediti temu zgledu - ne le zaradi javnega zdravja, temveč tudi zaradi gospodarskih priložnosti. Legalizacija bi omogočila nadzor nad izdelki, zaščito mladostnikov in odpravo črnega trga. Hkrati bi odprla nova delovna mesta ter vir prihodkov iz davkov in trošarin.

Marihuana marš ne promovira brezmejne uporabe, temveč poziva k odgovorni, regulirani rabi. “Družba mora postati bolj vključujoča in odprta, zakonodaja pa naj sledi realnim potrebam in znanstvenim dognanjem,” zaključujejo.

NIJZ: uporaba konoplje narašča

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) s protestniki ne soglašajo. Trdijo, da izkušnje iz tujine, kjer so šli po poti legalizacije konoplje - kot primer navajajo ZDA in Kanado -, kažejo nasprotno. “Uporaba konoplje zaradi splošnega prepričanja o neškodljivosti oziroma celo koristnosti konopljinih pripravkov narašča,” so zapisali.

Konoplja je droga, ki povzroča zasvojenost, trdijo. “Približno eden od petih ljudi, ki uporabljajo konopljo, ima motnjo zaradi te uporabe. To tveganje se povečuje z zgodnjim začetkom uporabe in pogostejšo uporabo. Po ocenah je vsak tretji mladi, ki je vsaj enkrat tedensko uporabljal konopljo, odvisen od nje, kar je hujša oblika motnje zaradi uporabe konoplje.”

NIJZ poudarja, da je medicinska uporaba konoplje v Sloveniji dovoljena že več kot desetletje, a pod strogim zdravniškim nadzorom in le v redkih primerih - kot dopolnilo za zdravljenje simptomov pri raku, multipli sklerozi in hudih oblikah epilepsije. Zdravniki se za tovrstno zdravljenje redko odločajo, saj so na voljo bolj varna in učinkovita zdravila. Za vse ostale “ljudske” diagnoze, od luskavice in izgorelosti do nespečnosti in anksioznosti, strokovna podlaga za uporabo kanabinoidov ne obstaja, so prepričani.

Marihuana marš že od leta 2001 teži k legalizaciji konoplje. Bobo