Kolikšna je verjetnost, da bomo morali po marčnih volitvah kmalu spet na volišča?

LJUBLJANA • Politični utrip tri tedne pred parlamentarnimi volitvami vztraja pri izenačenosti med obema blokoma, kar bi lahko vodilo v dolgotrajno sestavljanje prihodnje vlade. Janez Janša kot najverjetnejši zmagovalec volitev napoveduje, da se bo lotil oblikovanja vlade zgolj v primeru, če bosta imeli SDS ter skupna lista med NSi, SLS in Fokusom večino v parlamentu, glede na ankete pa ni veliko možnosti, da bi trenutni premier Robert Golob ponovil mandat z obstoječo levosredinsko koalicijo. Tretja možnost je oblikovanje mešane vlade, v kateri zaradi širokega odpora do Janše na levi sredini ne bi bilo prostora za SDS, iz igre pa bi v tem primeru izpadla tudi Levica, ki jo zavračajo vse desnosredinske stranke. Kaj se nam torej obeta po volitvah?

Drnovšek je potreboval 108 dni

Po ustavni ureditvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar po volitvah odprla posvetovanja z vodji poslanskih skupin in glede na razpoloženje med parlamentarnimi strankami državnemu zboru predložila kandidata za predsednika vlade. Kot je znano, predsednica zavzema stališče, da mandatar za sestavo vlado ni nujno predsednik prvouvrščene stranke na volitvah, ampak tisti, ki ga v državnem zboru podpira vsaj 46 poslancev. Parlament na tajnem glasovanju izvoli novega premierja z večino glasov vseh poslancev. Če državni zbor ne potrdi kandidata za predsednika vlade, ima predsednica štirinajst dni časa za ponovitev postopka – predlaga lahko istega ali drugega kandidata za vodenje vlade, v postopek pa se lahko vključijo tudi poslanske skupine, ki lahko same predlagajo kandidata za predsednika vlade. Če tudi v drugem krogu ni izvoljen noben kandidat, predsednica republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve, razen če državni zbor v roku 48 ur vendarle strne vrste, najde primernega kandidata in ga potrdi z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev.

Janez Drnovšek je sestavil štiri slovenske vlade. Po volitvah 1996 je imel zaradi izenačenosti med obema poloma največ preglavic.

Foto: Sašo Bizjak

Od leta 1990 so poslanci petnajstkrat izvolili predsednika slovenske vlade in vselej preprečili, da bi zaradi nezmožnosti oblikovanja koalicije odšli ponovno na volitve. Doslej je najdaljšo pot do sestave vlade po volitvah 1996 prehodil Janez Drnovšek, ki je potreboval 108 dni, da je zaprisegla njegova ministrska ekipa, v kateri ni bilo nobene ženske. Pri zelo tesnem izidu med levim in desnim polom je bil jeziček na tehtnici takratni poslanec SKD Ciril Pucko, ki je prestopil v LDS in s tem omogočil Drnovškovo vlado. Marjan Šarec je leta 2018 sestavil vlado po 102 dneh pogajanj, a so bile vmes poletne počitnice. V takratni koaliciji je bilo kar pet strank, večino pa je Šarcu zagotavljala zunajkoalicijska partnerica Levica, ki mu je po dveh letih odtegnila podporo. Janez Janša je doslej trikrat sestavil vlado. Leta 2004 mu je to uspelo po 61 dneh pogajanj, leta 2011 je potreboval 68 dni za sestavo vlade, leta 2022 pa 46 dni. Najhitreje je vlado sestavila Alenka Bratušek. Potem ko je zaradi obremenitvenega poročila KPK o premoženjskem stanju predsednika vlade padla druga Janševa vlada, je postala prva slovenska premierka po 21 dneh pogajanj. Če v parlamentu ni jasne večine, se oblikovanje vlade običajno zavleče. Takšen scenarij po volitvah 22. marca dopuščajo raziskave javnega mnenja. Dokler ne bo imenovana šestnajsta slovenska vlada, bo na oblasti ostala levosredinska koalicija Svoboda, SD in Levica. Po ustanovitvi novega sklica državnega zbora predvidoma sredi aprila bo Golobova vlada opravljala le še tekoče posle.

Težave, če bo odločala Resnica

V preteklosti je oblikovanje vladnih koalicij od blizu spremljal nekdanji politični funkcionar v strankah LDS in Zares Bogdan Biščak. Pred tokratnimi volitvami meni, da obstaja možnost pat položaja, ko nihče ne bi zmogel sestaviti vlade in bi se odpravili na nove volitve, toda po njegovo je to realen scenarij le v primeru, če bo odločilni dejavnik postala zunajparlamentarna stranka Resnica. "To je stranka, ki verjetno ne bo želela niti v desno niti levo vlado. Njen predsednik Zoran Stevanović je pri notarju overil izjavo, da z Janšo ne bo šel v vlado, poleg tega je kritičen tudi do Goloba. Ker je Resnica popolnoma nepredvidljiva stranka, je v vladi ne bodo želeli niti levi niti desni. Janša stavi na koalicijo razuma, v takšen koncept pa Stevanović ne sodi, medtem ko leva sredina stavi na vlado brez desnih ekstremistov. Pred razpisom novih volitev obstaja tudi možnost sestave manjšinske vlade, ki bi jo – če špekuliramo – nenajavljeno podprla Resnica. Ker je glasovanje za predsednika vlade tajno, se lahko v parlamentu zgodijo kravje kupčije, kar pomeni, da postopek oblikovanja vlade v javnosti ni povsem transparenten," razmišlja Biščak.

Po njegovi oceni lahko Janša sestavi zgolj desno vlado, saj preko sredinske črte ne more več poseči. Kako realna je napoved prvaka SDS, da bo oblikoval vlado le v primeru, če SDS in desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus osvojijo večino v parlamentu? Se je Janša že odpovedal sodelovanju z Demokrati, ki jih vodi dolgoletni član SDS Anže Logar? "SDS in skupna lista treh desnosredinskih strank ne moreta prejeti večine v parlamentu, kar pa verjetno še ne pomeni, da se je Janša že v predvolilni kampanji odpovedal morebitnemu mandatarstvu. Menim, da računa tudi na Demokrate, a tega pred volitvami ne more javno povedati, saj bi škodoval Logarju," komentira Biščak. In Golob? Kakšne so njegove možnosti pri sestavi druge vlade pod okriljem Svobode? "Golob gre za razliko od Janše lahko čez sredino in ponudi sodelovanje tako NSi kot Demokratom, ki bi prav gotovo zahtevali, da v vladi ne sodeluje Levica. NSi in Demokrati bi v tem primeru lahko postavili zahtevo, da premier ne postane Golob, ampak Logar, na kar pa bi sedanji premier težko pristal. Predčasne volitve novim poslancem prav gotovo ne bi bile v interesu, a bodo naredili, kar jim bodo naročili šefi. Če se Resnica ne uvrsti v državni zbor, je naslednje vprašanje, ali bo parlamentarni prag prestopil Prerod. Če Vladimirja Prebiliča ne bo v novem sklicu državnega zbora, bo vlada verjetno desna, v nasprotnem primeru pa leva," je sklenil Biščak.