Kaže, da je čas za spremembo volilnega zakona že minil

Več kot pol leta po posvetovalnem referendumu bi v Svobodi voljo volivcev o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah DZ uresničili s spremembo ustave, kot jo je predlagala NSi. Predlog med drugim predvideva uvedbo 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev z 90 na 92. Za sprejem takšnih sprememb bi moralo predlog podpreti 60 poslancev.

LJUBLJANA > Predlog sledi junijskemu posvetovalnemu referendumu, na katerem so volivci med drugim podprli uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Pretresanje možnih scenarijev za uveljavitev volje volivcev doslej ni obrodilo sadov, ki bi prineslo zadostno poenotenje parlamentarnih strank.

Poslanka Svobode Lucija Tacer je v izjavi poudarila, da sledijo odločitvi, ki so jo na posvetovalnem referendumu volivke in volivci sprejeli z več kot 70-odstotno podporo. Ker se zavedajo, da za spremembe potrebujejo 60 poslanskih glasov in jih torej ne morejo sprejeti zgolj s koalicijsko podporo, pa so že pred časom sprejeli odločitev, da sopodpišejo predlog, ki ga je predlagala opozicijska NSi. Ta med drugim predvideva uvedbo 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev z 90 na 92.

Janez Cigler Kralj

vodja poslanske skupine NSi

“Koalicija je zapravila dvotretjinsko večino glede vseh ustavnih sprememb, torej tudi glede volilnega sistema. Naših glasov žal zaradi svojega ravnanja nimajo več zagotovljenih.”

Koalicija je pri doseganju dvotretjinske večine oz. 60 poslanskih glasov računala predvsem na podporo NSi. S slednjo so se tako dogovorili, da pripravi zanje sprejemljiv predlog, kar je najmanjša opozicijska stranka tudi storila, a kmalu zatem sprejela stališče, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili.

Svoboda gre naprej

Kljub temu bodo v Svobodi poskusili s tem predlogom, saj ocenjujejo, da vsebinsko uživa največjo podporo med parlamentarnimi strankami. Predlog predvideva volitve po pet poslancev iz vsake izmed 18 volilnih enot, kar bi skupno število poslancev v slovenskem parlamentu ob dveh poslancih manjšin povečalo z 90 na 92. Slednje pa torej zahteva tudi začetek postopka spremembe ustave.

Kot je pojasnila Tacer, v Svobodi zavračajo argument NSi, da v tem mandatu ni več dovolj časa za sprejetje ustavnih sprememb. “Do konca mandata je več kot eno leto. Če obstaja volja, je dovolj časa, da se spremeni ustava in ustrezen zakon,” je poudarila. Se pa po njenih besedah strinjajo, da uvedba preferenčnega glasu še ne bi veljala na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ampak šele na vseh kasnejših. Menijo namreč, da morajo pri tako velikih sistemskih spremembah državljankam in državljanom omogočiti, da se o njih informirajo, institucijam pa, da se pripravijo na spremembe in se volitve nato lahko izvedejo brez zapletov.

Pojasnila je, da so kot gradivo priložili tako zakon, kot izris volilnih enot, ki jih je predlagala NSi. “Zdaj pa si želimo, da je v kratkem sklicana ustavna komisija in da lahko na glasovanju preizkusimo predlog, za katerega smo ocenili, da ima največjo možnost dvotretjinske podpore,” je še pojasnila. Na vprašanje, ali so v koaliciji o predlogu usklajeni, pa je dejala, da koalicija podpira začetek postopka. V okviru postopka na ustavni komisiji pa obstaja tudi možnost, da se za preučitev določenega vprašanja imenuje strokovno skupino.

NSi se ne bo premislila

Kot je poudarila poslanka Janja Sluga, se v Svobodi zavedajo, s kakšno večino so ljudje na referendumu izrazili svojo voljo, in stojijo na stališču, da so to tudi dolžni izvesti. “Žal se je ena parlamentarna stranka odločila, da bo sredi mandata pač nehala delovati v dobro volivk in volivcev in bo očitno od zdaj naprej delala samo še za neke lastne koristi,” je še dodala. Ob argumentu, da naj ne bi bilo časa dovolj, pa je še izpostavila, da je "ravno poslanec NSi tisti, ki je imel kot predsednik ustavne komisije ves čas v svojih rokah časovnico celotnega postopka". Predsednik ustavne komisije DZ je namreč Jožef Horvat. Toda v NSi si glede podpore ustavnim spremembam očitno ne bodo premislili. “Koalicija je zapravila dvotretjinsko večino glede vseh ustavnih sprememb, torej tudi glede volilnega sistema. Naših glasov žal zaradi svojega ravnanja nimajo več zagotovljenih,” je ponovil vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj.

V koalicijskih SD in Levica so pojasnili, da podpisov pod predlog niso prispevali, bodo pa podprli začetek postopka za spremembo ustave.

Na vprašanje, ali je predlog za 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev zanje sprejemljiv, je vodja poslancev SD Jani Prednik odgovoril pritrdilno in dodal: “Seveda imamo morda tudi druge različice, kako spremeniti volilni sistem.”

V Levici po besedah vodje strankinih poslancev Mateja Tašnerja Vatovca podpirajo vsak ukrep, ki bi pripeljal do uresničitve volje volivcev, izražene na referendumu, tudi spremembo ustave. Ocenil je, da bi bilo morda smiselno najprej poskusiti s spremembami zakona za ukinitev okrajev, kar ne bi terjalo spremembe ustave in bi se lahko relativno hitro pokazalo, kateri poslanci spoštujejo voljo ljudi, kateri pa ne.

---