Kaj je zaznamovalo tri leta vlade Roberta Goloba?

LJUBLJANA > “Hvaležen in ponižen sem, da bom Slovenijo lahko popeljal v boljšo prihodnost, kakršno si državljani zaslužijo.” Tako je pred temi leti govoril Robert Golob, ko je ob podpori 55 poslancev državnega zbora po rekordni volilni zmagi Gibanja Svoboda prvič v karieri postal predsednik vlade. Pred dnevi je s ponosom zatrdil, da je njegova vlada postavila zdrave temelje, na katerih lahko Slovenija gradi boljšo prihodnost. Ob tretji obletnici levosredinske koalicije treh strank, ko že poteka kampanja pred novimi volitvami, analiziramo ključne poudarke dosedanjega mandata.

Spremembe v vrhovih koalicijskih strank

Od treh koalicijskih strank je po treh letih vladanja le Robert Golob ostal na čelu Gibanja Svoboda, medtem ko sta preostali vladni stranki v vmesnem času zamenjali vodstveni strukturi. Potem ko sta Tanja Fajon (SD) in Luka Mesec (Levica) z Golobom vodila koalicijska pogajanja za vstop v levosredinsko vlado, sta se oba že poslovila s položajev, a ostala podpredsednika vlade. Zunanjo ministrico Tanjo Fajon je odnesla afera Litijska, pred dobrim letom dni jo je zamenjal gospodarski minister Matjaž Han. Socialni demokrati so naredili konkreten kadrovski rez, vodstvene položaje so večinoma zasedli kadri, ki sodijo v levo krilo stranke (Luka Goršek, Matjaž Nemec, Andreja Katič, Jernej Štromajer …), kar je največje zagotovilo, da stranka v novem mandatu ne bo šla v vlado s SDS. Levico je septembra 2023 prevzela kulturna ministrica Asta Vrečko, pod njenim vodstvom se stranka v anketah javnega mnenja giblje na robu izpada iz parlamenta. Letos čakajo Levico nove notranje volitve in poskus združevanja z zeleno stranko Vesna. Volilni kongres bodo opravili tudi v Svobodi.