Kača se z ugrizom brani, ko je ogrožena

Kače ne napadajo človeka, z ugrizom se nekatere vrste branijo le, če ta seže v njihovo neposredno bližino ali se jih dotakne. Čeprav so v Sloveniji zavarovane, njihova populacija še vedno upada, tudi zaradi negativnih stališč ljudi, so po nedavnem usodnem ugrizu modrasa pojasnili strokovnjaki na novinarski konferenci, ki so jo pripravili na biotehniški fakulteti.

LJUBLJANA > Dvoživke in plazilci so zavarovani, vendar so kljub temu še vedno ogroženi, je pojasnila raziskovalka z ljubljanske biotehniške fakultete Katja Konc. “Evropska agencija za okolje je ugotovila, da je kmetijstvo eden izmed ključnih pritiskov na te živali. Hkrati pritisk predstavljajo tudi urbanizacija, krivolov in promet, velik del pa tudi negativna stališča, ki izvirajo predvsem iz pomanjkanja znanja, mitov in ljudskega izročila,” je poudarila.

Na ljubljanski biotehniški fakulteti so med aprilom in junijem 2024 izvajali raziskavo o stališčih kmetov do plazilcev in dvoživk, v katero so vključili 462 kmetov iz Pomurja in osrednje Slovenije. Kmetje po besedah Katje Konc dobro poznajo pogoste ter markantne vrste. Najbolj pomembna motivacija za izvajanje naravi prijaznih praks izhaja iz tradicije, pomembna je tudi intrinzična oz. notranja motivacija. 73 odstotkov anketirancev zaznava upad števila dvoživk in plazilcev v lokalnem okolju.

Z ugrizom se nekatere vrste branijo le, če človek seže v neposredno bližino njihove glave ali se jih dotakne.

Raziskava je pokazala, da je odnos kmetov veliko bolj negativen do kač kot do ostalih živali. Kmetje, ki biologijo in ekologijo kač bolje poznajo, imajo do njih rahlo bolj pozitivna stališča, kar po mnenju Katje Konc kaže na pomen izobraževanja in ozaveščanja.

S Sloveniji živi enajst vrst kač

Leta 2020 je bilo v Evropi približno 60 vrst kač, v Sloveniji pa živi enajst vrst, od tega dve vrsti, za katere ne obstajajo novejši podatki. Slovenske kače spadajo v družino gožev, ki so nestrupeni, in družino gadov, ki so strupenjače, je pojasnila Anamarija Žagar iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

Lani jeseni modras dvakrat ugriznil na Primorskem

Lansko jesen smo poročali o dveh primerih ugrizov, ki sta se zgodila na Primorskem. Med sprehodom v naravi je modras ugriznil mlajše dekle na Velikem Razborju. Z vojaškim helikopterjem so jo odpeljali v klinični center. Z Gradiške Ture na Ajdovskem so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico tudi hrvaško plezalko. S hudimi bolečinami ji je še uspelo poklicati na pomoč in povedati, da jo je ugriznil modras. Ko se je oprijela stene, je opazila glavo modrasa in značilen rožiček.

Kače so sicer plenilci, a napadejo svoj plen in ne človeka, je poudaril vodja projekta Kačofon v Herpetološkem društvu Griša Planinc. Z ugrizom se nekatere vrste branijo le, če človek seže v neposredno bližino njihove glave ali se jih dotakne.

V Sloveniji se belouška in kobranka nikoli ne branita z ugrizom. Med vrste, ki se branijo z ugrizom, a ta človeku ni nevaren, pa spadajo črnica, belica, progasti gož, smokulja in mačjeoka kača. Med strupenjače medtem v Sloveniji spadajo modras, navadni gad in laški gad, ki ga v Sloveniji najdemo le na meji z Italijo.

Po ugrizu modrasa umrla 80-letna Gorenjka

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so pred dnevi obravnavali ugriz modrasa s smrtnim izidom. Po ugrizu kače je umrla 80-letnica z Gorenjskega. Gre za prvi primer smrti zaradi modrasa po 30 letih v Sloveniji, je po tragičnem primeru povedal vodja centra za toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana Miran Brvar. “Lani smo v sklopu 24-urne toksikološke službe obravnavali 24 ugrizov modrasa in gada. V UKC Ljubljana je sedem bolnikov dobilo protistrup, nekaj pa tudi v UKC Maribor,” je še pojasnil Brvar.

Ob ugrizu kače, ki ni strupenjača, Planinc vsem svetuje, da ugriz razkužijo. Ob ugrizu strupenjače se umaknemo meter stran, kačo fotografiramo in pokličemo nujno medicinsko pomoč. Svetuje, da zastrupljenec nato miruje, da se strup počasneje širi po telesu. Zastrupljenec se udobno in varno namesti, saj lahko omedli, in odstrani vse, kar bi lahko ugriznjeno mesto vezalo kot je ura, nakit in oblačila. Priporoča, da ugriznjeno mesto leži nižje od srca.

Vsem, ki kačo srečajo v naravi, priporoča, da poskrbijo za vsaj en meter varnostne razdalje. Lahko jo opazujejo in fotografirajo za kasnejšo zanesljivo določitev vrste. Priporoča, da jo obhodijo oz. počakajo, da se umakne. “Dobro je da smo primerno obuti, uporabljamo poti in gledamo pod noge. Z rokami ne segamo v neznano, vedno preverimo kam sedemo ali ležemo,” je svetoval.

Kačo vrnemo v naravno okolje

Planinc je pojasnil, da si kače same ne morejo izdelovati skrivališč, zato uporabljajo že obstoječa, ki jih lahko v okolici hiše odstranimo. Če si kače v človeških bivališčih poiščejo zatočišče, priporoča, da jo vrnemo v naravno okolje. Na številko 040/322-449 lahko za pomoč pokličejo tudi Kačofon, kjer prostovoljci med drugim ponujajo informacije, svetovanje in izobraževanje.

---