Lara Draškovič (STA)

Izteka se čas za prepričevanje neodločenih volilcev

Slovenija
, posodobljeno: 16. 03. 2026, 4:40

Stranke in liste, ki so se podale v volilno tekmo, so pred zadnjo etapo prepričevanja volivcev. Samo še do petka lahko nagovarjajo približno 1,7 milijona volilnih upravičencev, ki bodo svoj glas od torka do četrtka lahko oddali tudi predčasno.

Ljubljana, drzavni zbor.Nadaljevanje seje DZ, na kateri so med drugim nadaljevali obravnavo proracunskih dokumentov za leti 2026 in 2027.

Na volitvah bodo volilci izbirali med skupno 1185 kandidatkami in kandidati.

Foto: Sta

Čas za nagovarjanje volivcev imajo politični akterji, ki ciljajo na prestop parlamentarnega praga, še do petka ob polnoči, ko se bo volilna kampanja uradno zaključila in bo nastopil volilni molk. Tega bo treba spoštovati vse do zaprtja volišč na volilno nedeljo, vsakršno nagovarjanje volivcev pa bo v tem času prepovedano.

Pred nastopom volilnega molka se obeta stopnjevanje strankarskih aktivnosti na terenu in na družbenih omrežjih. Priložnost za prepričevanje prbiližno 1,7 milijona volilnih upravičencev, da so najboljša izbira za vodenje države v prihodnjem mandatu, bodo imeli predstavniki strank tudi na zadnjih soočenjih, ki jih v prihodnjem tednu pripravlja več medijev.

Obenem pa, kot kaže, politični akterji vse bolj stavijo tudi na nove formate nagovarjanja volivcev. Številni prvaki strank so se v tednih kampanje odločili za nastope v najrazličnejših podkastih, kjer pogosto volivce nagovarjajo v bolj sproščenem stilu.

Zadnji teden kampanje bodo politični akterji izkoristili tudi za zaključne volilne konvencije in večje dogodke, s katerimi bodo zaokrožili enomesečno prepričevanje volivcev.

K volilni udeležbi pozivata tudi cerkev in civilna družba

V končnici kampanje je vse bolj aktiva tudi civilna družba, od koder se vrstijo pozivi volivcem, da se odpravijo na volišča in oddajo svoj glas. Obenem pa različne organizacije tudi izpostavljajo, kaj vse je po njihovem videnju na kocki ob tokratnem odločanju o prihodnji sestavi parlamenta.

Skupina več nevladnih organizacij, med njimi Inštitut 8. marec, civilna iniciativa Glas ljudstva, zavod Danes je nov dan, Amnesty International Slovenije in Ljubljana Pride, za petek napoveduje shod na Trgu republike. Pri tem ljudi pozivajo, naj ne pustijo, da o njihovem življenju odločajo drugi. Na posebni spletni strani pa volivce vabijo, da prispevajo svoj razlog, zakaj se bodo tokrat podali na volitve. Odzive na spletni strani tudi objavljajo.

Na drugi strani pa se je v nagovarjanje volivcev tudi tokrat vključila cerkev, ki med drugim vernike nagovarja k odgovornem odločanju na volitvah in poziva k oddaji glasu za stranke, ki zagovarjajo vrednote in nauke, kot jih uči njihova vera.

15 list ima kandidate v vseh volilnih enotah

Na volitve se podaja 15 list s kandidati v vseh osmih volilnih enotah in še dve v po eni volilni enoti. Na prestop parlamentarnega praga ciljajo vse stranke, ki imajo trenutno svoje predstavnike v DZ - Gibanje Svoboda, SDS, SD, NSi s skupno listi SLS in Fokusom Marka Lotriča, Levica s skupno listo z Vesno, Demokrati Anžeta Logarja in Mi, socialisti. Poleg njih na volitvah nastopajo še zunajparlamentarne stranke: Resni.ca, Pirati, Prerod Vladimirja Prebiliča, SNS, Glas upokojencev Pavla Ruparja, stranka Karla Erjavca Zaupanje, Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo) in skupna lista Zelenih Slovenije in Stranke generacij. Sloga bo nastopila le v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, Rešitev - stranka upokojencev Velenje Slovenija pa v volilni enoti Celje.

Večina poslancev in ministrov ponovno kandidira

Sodeč po javnomnenjskih raziskavah utegne tokrat parlamentarni prag prestopiti več strank kot pred štirimi leti, ko je to uspelo le petim. Vodilni v boju za poslanske stolčke sicer ostajata SDS in Gibanje Svoboda, na vstop v parlament naj bi bržkone lahko računali še SD, Levica in Vesna, Demokrati Anžeta Logarja ter skupna lista NSi, SLS in Fokusa. Mesta v DZ pa bi prvič lahko uspelo dobiti tudi stranki Resni.ca ali Piratom, še kažejo javnomnenjske raziskave.

V končnici kampanje je vse bolj aktiva tudi civilna družba, od koder se vrstijo pozivi volivcem, da se odpravijo na volišča in oddajo svoj glas.

Za ponovno izvolitev se poteguje 79 od 90 poslancev iztekajočega se sklica državnega zbora, poleg predsednika vlade pa tudi 15 od 20 aktualnih ministrov. Kandidira tudi en evropski poslanec in po devet državnih sekretarjev in županov. Volivci bodo izbirali med 1179 kandidati, ki se potegujejo za 88 poslanskih mest, še šest pa jih kandidira za dve poslanski mesti predstavnikov narodnih skupnosti.

Jutri začetek predčasnega glasovanja

Še pred nedeljskim glasovanjem bodo volilci od jutri do četrtka med 7. in 19. uro lahko svoj glas oddali tudi pred volilno nedeljo, predčasno glasovanje pa praviloma poteka na sedežih okrajnih volilnih komisij. Ponekod pa bodo predčasno glasovanje za več volilnih okrajev organizirali na enem posebnem volišču - na primer v Ljubljani, kjer bo tovrstno volišče v Stožicah.

1179

kandidatov se poteguje za

88

poslanskih sedežev, še dodatnih

6

kandidatov pa za

2

sedeža nemenjena predstavnikom narodnih manjšin

V SDS takemu združevanju volišč več volilnih okrajev na enem posebnem volišču in določitvi posebnega volišča zunaj območja posameznega okraja oporekajo in napovedujejo, da bodo rezultate, oddane na predčasnem glasovanju, izpodbijali. Na Državni volilni komisiji na drugi strani opozarjajo, da to ne bo prvič. Prepričani so, da tak način združevanja volišč ne vpliva na volilni izid.

Na volilno nedeljo bodo prvi neuradni izidi volitev znani zvečer, po zaprtju volišč, ko bodo na spletni strani Državne volilne komisije sproti začeli objavljati delne neuradne rezultate in informativni izračun, kakšna bi bila glede na izide struktura parlamenta in kdo bi bil izvoljen. •