Izid referenduma po oceni režiserja Möderndorferja šola za oblast

Pisatelj, pesnik in režiser Vinko Möderndorfer meni, da je izid referenduma o pokojninah umetnikov velika šola za koalicijo, ki da se med kampanjo sploh ni borila. Ocenil je, da je izid tudi žalosten trenutek. "Škoda, da se politika tako grobo vmešava v umetnost in življenje umetnikov," je poudaril Möderndorfer. Nekdanja članica upravnega odbora Prešernovega sklada Ignacija Fridl Jarc pa je izpostavila problematičnost zakona, ki rešuje pokojninske privilegije za peščico ljudi.

LJUBLJANA > Nedeljski doseg kvoruma na referendumu za zavrnitev zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti za Vinka Möderndorferja ni presenečenje. "Predlog za referendum je bil od vsega začetka pravzaprav zelo demagoško zastavljen, ampak človek še vedno upa, da mogoče del Slovencev ne bo padel na to," je dejal.

Hkrati je poudaril, da je rezultat lahko tudi velika šola za levo oblast. Kljub vsemu bi se bilo treba pošteno boriti in se bolj vključiti v kampanjo.

Referendum bo v zgodovini slovenskega parlamentarizma zelo slabo zapisan. Politična stranka je namreč nagovorila prebivalce zoper nekaj deset umetnikov. "Kaj takšnega se še ni zgodilo," je poudaril sogovornik, tudi nekdanji vodja upravnega odbora Prešernovega sklada.

Na referendumu se je po njegovem mnenju odločalo, ali Slovenci potrebujejo kulturo in umetnike. Hkrati se je odločalo o estetski vrednosti kulture in temu, ali pustiti umetnosti svobodo.

Möderndorfer kljub temu meni, da Slovenci potrebujejo kulturo. Večina vseeno meni, da bi bila komercializacija umetnosti, kamor jo tako ali tako sili kapitalizem, zelo slaba. "S tem, ko ugasne ta umetnost, ugasne marsikaj, nenazadnje tudi narodova identiteta in svoboda," je bil kritičen.

Poudaril je, da mnogi svobodni umetniki zelo težko živijo, neka politika pa jim ne privošči vsaj malo bolj mirne starosti. "Ne gre samo za denar, gre tudi za priznanje," je dejal.

Fridl Jarc: Uspeh referenduma kot napotilo o razumevanju kulture

Nekdanja članica upravnega odbora Prešernovega sklada Ignacija Fridl Jarc je ob referendumski zavrnitvi zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov izpostavila problematičnost zakona, ki rešuje pokojninske privilegije za peščico ljudi. Po njenih besedah podporo potrebujeta tako slovenska kultura kot umetnik, ko je ta na vrhuncu svoje umetniške moči.

Po njenem mnenju so volilke in volilci izrekli odločen ne današnjemu razumevanju kulture, reševanju pokojninskega sistema in vladi, ki poskuša na tak način reševati kulturno vprašanje. Izid je Fridl Jarc označila kot "napotilo in zavezo, kako razumeti kulturo v prihodnje".

Referendumsko kampanjo je sama razumela kot spraševanje o resnici nacionalne kulture in o tem, kaj bo naš narod konstituiralo v prihodnje. V tem pogledu so volilci izrazili željo po "kulturi, ki bo komunicirala s široko javnostjo in prinašala vrednote, zaradi katerih je kultura nastala", je povedala Fridl Jarc, tudi predsednica kulturnega foruma SDS in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo.

Po njenih besedah smo priča zelo ozkemu ideološkemu razumevanju kulture kot kulturnega boja, kar je izrazito marksistično stališče, v katerem mora biti kultura družbeno angažirana, spreminjati družbo in sama zase pridobivati določene privilegije. "Nasprotno temu pa mora biti kultura tista, ki človeka napotuje k lepoti in občutenju, da naš vsakdan ni zgolj tisto, kar živimo, ampak tudi vse tisto, kar nas presega," je povedala.

Kot je ocenila, se vsi zavedamo izredno pomembne vloge kulture skozi vso našo zgodovino in za konstituiranje našega naroda ter države, podporo pa potrebujeta slovenska kultura in umetnik na vrhuncu svoje umetniške moči. Kot je pojasnila, mora takrat zaslužiti toliko, da bo imel ugledno pokojnino tudi takrat, ko bo umetniško pot zaključil.

Rešitve za kulturno politiko so bile zapisane že v nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2022-2029, ki ga je vlada preklicala, je dejala. Med drugim je treba po njenem mnenju pri reševanju problema upoštevati še razmerje umetne inteligence in kulturne ustvarjalnosti, pripraviti nove strategije ter izpostaviti slovensko knjigo in jezik kot temelja, ki nas konstituirata kot slovenski narod.

---