(INTERVJU) Anže Logar: "Ime Demokrati je najbližja sopomenka temu, kar predstavljamo"

Za prizorišče programskega kongresa ste Demokrati izbrali Portorož. Gre zgolj za praktično odločitev ali nosi to tudi simbolično sporočilo?

"Demokrati smo predstavitev Slovenije kot neke pestre države različnih pokrajin postavili v jedro programa stranke. Ustanovni kongres smo imeli v Mariboru, združitveni kongres s stranko Konkretno pa v Ljubljani. Jutri (v soboto, op.ur) bomo programski kongres izpeljali v Portorožu, torej na Obali. Vsakega izmed naslednjih mejnikov nameravamo organizirati v različnih delih Slovenije."

Po zemljepisnem ključu?

"Zemljepisnem, vsebinskem, morda tudi simbolnem."

Ali že veste, kdo bodo kandidati vaše stranke na parlamentarnih - in pozneje lokalnih - volitvah? Na Goriškem je prepoznavna Eva Irgl, kaj pa v slovenski Istri?

"Imamo več kandidatov, ampak kandidacijski postopek še ni zaključen. Praktično smo ga šele odprli. Kot stranka v nastajanju se najprej ukvarjamo s programom, kadrovske rešitve bodo sledile v nadaljevanju. Je pa predsednik našega piranskega odbora Robert Smrekar, predsednik koprskega pa Slaven Bajić. Gre za dve osebi z veliko integriteto, ki z veseljem tudi razvijata stranko Demokrati na Obali. Nismo pa še toliko daleč, da bi konkretne kadrovske predloge za prihajajoče volitve že oblikovali."

Boste Demokrati nastopili tudi na lokalnih volitvah?

"Stranko dojemamo kot dolgoročni projekt, ki bo obstal v slovenskem političnem prostoru. Intenziviteta dela bo v naslednjem letu izjemna - pol leta za državnozborskimi namreč sledijo še lokalne volitve. Trenutno je naša pozornost usmerjena v vsebinsko zasnovo za državnozborske volitve. Po njih se bomo usmerili v priprave na lokalne volitve in tudi na njih nameravamo nastopiti s svojimi kandidati, z dobrim programom in neko svežino, za katero se mi zdi, da je precej manjka v slovenskem političnem prostoru."

Stranko ste poimenovali zgolj "Demokrati", kljub pozivom, naj njenemu imenu dodate tudi vaše osebno ime. Zakaj ste se tako odločili?

"Demokrati smo projekt, ki bo obstal tudi po tem, ko se ne bom več ukvarjal s politiko. Namenoma, tudi z vidika neke politične poštenosti, smo stranko ustanovili več kot leto dni pred volitvami. Tako je dovolj časa, da se ime Demokrati, naša programska platforma, pa nenazadnje tudi kadrovska ponudba lepo predstavijo v slovenskem političnem prostoru - da na ta način kot uveljavljena politična stranka nastopimo na naslednjih volitvah. Bilo je veliko pozivov po spremembi imena, tudi v medijih jih slišimo, ampak zaenkrat smo osredotočeni izključno na program. V naslednji fazi bo pozornost izključno na dobri kadrovski sestavi za državnozborske volitve, potem že sledijo volitve. Verjamem, da bojo na volitvah ljudje vedeli, kdo smo Demokrati in kaj predstavljamo."

Anže Logar stranki ni posodil osebnega imena, ker želi, da bi živela tudi po njegovem odhodu iz politike.

Foto: Jure Klobcar

Zakaj ravno Demokrati?

"Sem demokrat po duši. Rad slišim različna mnenja in rad imam vsebinsko razpravo o rešitvah, ki so dobre za vse nas - potem ko se odločimo, pa gremo po tej poti. Na ta način razumem tudi politiko. Kot stranka Demokrati jo nameravamo tako tudi voditi. Mislim, da bo to dovolj dobro razvidno tudi na programskem kongresu v soboto v Portorožu. Na kratko, menim, da je ime Demokrati najbližja sopomenka temu, kar predstavljamo."

O ameriški in domači politki ter vplivu Donalda Trumpa

Prva asociacija ob imenu Demokrati je večini najverjetneje ameriška politika, kjer dominirajo demokrati in republikanci. Še pred nekaj leti bi lahko dejali, da desni sredini bolj pristoji ime Republikanci, a je Donald Trump s preobrazbo republikanske stranke to spremenil, kot tudi vplival na komunikacijo evropskih političnih strank ...

 "Kar se tiče globalne politike - zagotovo je izvolitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa zelo spremenila geostrateške tokove in še enkrat opozorila na to, da smo v Evropski uniji v zadnjem času morda nekoliko opustili preživetvene nagone in bili preveč zaupljivi do svojih zunanjih partnerjev. Menim, da se je sedaj treba obrniti nazaj k sebi in narediti domačo nalogo - tako na ravni Evropske unije kot tudi vsaka država članica pri sebi. Čaka nas še precej dela, preden bomo lahko imeli vse temelje tako utrjene, da bomo enakovredni partner v mednarodnih poslih. Sicer pa ne bi vlekel paralel z drugimi državami. V Evropski uniji imamo različne primere, tudi socialdemokrate, ki so na strani Evropske ljudske stranke. Verjetno si ne želimo, da bi se razmere, kakršne so v ZDA, prenesle v Slovenijo. Menim, da je treba ohraniti to slovensko posebnost in se vrniti nazaj k zmerni politiki, pa naj bo ta desno-sredinska ali levo-sredinska. Mislim, da potrebujemo strateški premislek o spremembi premise, torej kaj sploh politika je in kaj lahko ponudi. Moja ponudba ali pa ponudba mene in mojih somišljenikov Demokratov je usmerjena ravno v to, da opravimo en tak globlji premislek in spoznamo, da gre lahko politika tudi v drugo smer."

Za svojo nekdanjo stranko, SDS, ste pred dobrim letom dejali, da ima program sicer usmerjen v pravo smer, a včasih tudi skrajne poglede. Je tem skrajnim pogledom botroval tudi Trumpov uspeh?

"Osebno bi to prepisal temu, da vsaka politična stranka poskuša doseči čim višjo podporo. Če zazna, da ji nekaj zvišuje podporo, ali pa če v tujini najde primere, ki se izkažejo kot uspešni, poskuša to prenesti tudi v svoje politično delovanje. Sicer pa menim, da je Slovenija glede tega politično posebna - da nismo toliko dovzetni za kopije političnega populizma. V bistvu sem vesel, da je tako, ker bi me skrbelo, če bi ta politični populizem tako enostavno kopirali in bi to prinašalo pozitivne rezultate. Mislim, da je Slovenija v tem pogledu specifika - ne kopiramo, ampak postavljamo trende, ki jim drugi sledijo. Nenazadnje je bila Slovenija med prvimi državami, kjer so se začele ustanavljati stranke za enkratno uporabo pred vsakimi volitvami, in so potem tudi druge države to od nas kopirale. Konkretno to vidimo na primeru Francije. Menim, da je nastopil čas, da lahko Slovenija lahko pokaže tudi drugi model - da se od trenutnega modela oddaljevanja obeh političnih polov vrnemo nazaj na model sodelovanja. In Demokrati smo tisti, ki želimo to prinesti nazaj v slovenski politični prostor."

Slovenija ni izkoristila priložnosti

V preteklosti ste bili zunanji minister. Kako kot nekdo, ki ima izkušnjo soustvarjanja slovenske zunanje politike, vidite trenutno stanje naše zunanje politike in mandat aktualne zunanje ministrice? 

"Mislim, da je imela velike priložnosti, ki pa jih ni izkoristila. To, da smo dobili nestalno članstvo v Varnostnem svetu, bi lahko Slovenija bistveno bolje izkoristila. Tudi odmik od doktrine ukvarjanja z jedrnimi državami Evropske unije na neka druga področja ni okrepil položaja Slovenije. Iz nekega igralca, ki lahko igra vlogo poštenega posrednika, je Slovenijo postavila bolj na eno oziroma drugo stran v ključnih zunanjepolitičnih temah. Vloga Slovenije v mednarodnem svetu se v tem mandatu ni okrepila, tako da nas v naslednjem mandatu čaka obnavljanje vezi z našimi ključnimi strateškimi partnerji."

Predsednik Demokratov meni, da Slovenija ni dobro izkoristila statusa nestalne članice Varnostnega sveta ZN.

Foto: Jure Klobcar

A vendar je Slovenija pridobila na prepoznavnosti, kar je sprožilo mešane odzive. Kako vi gledate na to?

"Odvisno od tega, zakaj je prepoznavna. Zunanja politika lahko postane prepoznavna tako, da postane glasnik te ali one ideje, lahko pa ostane v službi domovine, tako da je njen glavni namen zasledovanje ključnih strateških ciljev države. Osebno vidim zunanjo politiko kot glavno okno v svet - zato, da tisto, kar lahko kot država dosežemo na nadnacionalni ravni, na ta način lažje dosežemo. Bom kar zelo konkreten: da odpira vrata gospodarstvu, da podpira pobude, ki sprožajo dodatni razvojni potencial Slovenije, da nenazadnje Slovenijo prezentira v tujini kot prijazno destinacijo, za katero vlada veliko zanimanje - da na raznih mednarodnih sejmih dobimo veliko pozornosti in tako naprej."

Je torej preveč sledila načelom namesto strateškim interesom države? Oziroma, ali je lahko neko načelo hkrati tudi strateški interes neke države v zunanji politiki - reciva na primeru situacije na Bližnjem vzhodu.

"Zagotovo je bil v nekaterih od teh aktivnosti prisoten plemenit interes, vendar v zunanji politiki velja neko splošno načelo, da je vedno treba iskati partnerje - zaveznike v teh ključnih zunanjepolitičnih odločitvah. Konkretno, priznanje Palestine: mislim, da bi Slovenija bistveno pomembnejši korak naredila, če bi s tem ukrepom čakala na tisti trenutek, ko bi več drugih držav skupaj z njo stopilo korak naprej in priznalo Palestino."

Da tega ne bi storili med prvimi, ampak družno z ostalimi?

"Saj tega niso storili med prvimi, to so naredili pred evropskimi volitvami. Zasledovali so notranjepolitični cilj - z dejanjem, ki ima močno zunanjepolitično težo. Razumite, da je vloga Slovenije lahko bistveno močnejša, če postane del neke koalicije, kot če sama stori neko dejanje. In tudi, roko na srce, rezultat te aktivnosti Slovenije, torej priznanja, ni prinesel nobene razlike na fronti, nobene razlike v geopolitiki. Če pa Slovenija postane del nekega kluba držav, ki storijo enak korak, ampak zavoljo tega, ker jih je več, z močnejšim sporočilom, ima to bistveno večjo težo od takšne poteze."

Ključne razlike med Demokrati in SDS se tičejo sodelovanja

Kaj je bil poglavitni razlog za to, da ste zapustili bivšo stranko in se podali na samostojno politično pot?

"Enostavno se nisem več našel v krogu bivše stranke. Na nek način sem sam pri sebi spoznal, da obstajata dve možnosti: da gre slovenska politika lahko naprej po tej poti, kot smo jo spremljali, torej v smeri vedno bolj robate politike, ali pa da dam vse, kar je v moji moči, da poskušamo slovenski politični prostor spraviti nazaj k sodelovanju in dialogu. Moj poskus ali pa moje tveganje je šlo v to smer, da preizkusim ta koncept na predsedniških volitvah. Tudi v okviru moje nekdanje stranke sem predstavljal to, kar dejansko ves čas sam zagovarjam. Torej, neko zmerno retoriko, sicer zelo jasno usmerjeno v izpolnjevanje ciljev, ki si jih zadam in so dobri za državo. Neko agilno, aktivno politiko, ampak ne na način, da nasprotnika izključiš zato, ker v določenih zadevah razmišlja drugače, ampak ga poskušaš vključiti v tistih pogledih, ki jih deli s teboj. In zato sem se potem po rezultatu na predsedniških volitvah, na katerih sem vse to zagovarjal, odločil, da v Sloveniji obstaja prostor za tovrstno politiko - tako smo potem nastali Demokrati."

Kaj je ključna razlika med Demokrati in SDS?

"Ključna razlika je in bo osredotočenost na vsebino in neko splošno načelo, da imamo eno Slovenijo, da je pamet približno enakovredno razdeljena na vse strani in da je treba to pamet povezati, če želimo uspešno Slovenijo. Želim si uspešne Slovenije in načeloma mi je vseeno, kdo ta cilj doseže. Če nekomu uspe narediti Slovenijo uspešno, bomo vsi imeli nekaj od tega. Če nekdo drugi politični pol izključi samo zato, ker drugače razmišlja, bo Slovenija dihala s polovico pljuč in bomo zaradi tega vsi na slabšem. Mislim, da je prvi stavek našega programa tisto, kar najbolj razlikuje pogled Demokratov na upravljanje države od vseh drugih strank, ker pravimo, da je država tu za ljudi - in ne obratno."

Torej zagovarjate sodelovanje - in ne tekmovanja - kot model političnega delovanja?

"V politiki je vedno prisotno tudi tekmovanje. Tekma se odvija vsake štiri leta, na volitvah. Takrat si vsak prizadeva, da dobi čim večji delež glasov. Ampak, potem ko so karte že razdeljene, državljanke in državljani od nas pričakujejo sodelovanje, ne pa spotikanja. In Demokrati bomo vedno zagovarjali sodelovanje."

Da bosta dve največji politični opciji ali stranki sodelovali po volitvah?

"Da, mislim, da je čas za to."

Mar ne bo to pripeljalo do monopola nad političnimi odločitvami s strani dveh največjih političnih strank?

"Kaj je bistvo dveh največjih? To, da pokrivata največji del volilnega telesa. In da zaradi tega avtomatično stremita k nekim zmernim stališčem, ne pa k ekstremu. Kaj pa imamo danes pri nas? Tekmovanje v ekstremih in spotikanju nasprotnega političnega pola. Izberite, katera varianta vam je bolj pri srcu."

V Nemčiji se to za nekatere ni izkazalo kot posrečena rešitev ...

"Ne, to ne drži. Prva velika koalicija v Nemčiji je bila leta 1966. Takrat so bili postavljeni temelji za razvojni model Nemčije, ki se je seveda v kasnejših obdobjih izčrpal. Ne trdim, da je edina možna pot za Slovenijo neka široka politična koalicija, trdim pa, da je v tem trenutku, ko smo pred nekim ključnim razvojnim prebojem, ki ga moramo doseči skupaj, le-ta najboljša varianta za Slovenijo."

To je izvedljivo ob soglasju o nacionalnem interesu. Kaj je danes tisti konkreten cilj, o katerem bi se morali poenotiti?

"Cilj je uspešna Slovenija. Mi smo sedaj, tudi zaradi geopolitike, na nekem križišču. Lahko se odločimo, naj politična demagogija še naprej upočasnjuje napredek Slovenije, ali pa se z nekim širokim družbenim dogovorom dogovorimo, da bomo šli v razvojnih korakih naprej, tako kot nekatere druge države, ki nas sedaj prehitevajo po levi in desni. Morda se komu v tem trenutku ne zdi, da je trenutek toliko kritičen, kot dejansko je, ampak v resnici smo pet minut pred dvanajsto. Razvoj, umetna inteligenca, geopolitične povezave, umiranje multilateralizma v svetu. Vse to bo države prisililo, da se odločijo, ali naj mižijo pred temi spremembami ali pa ravno zavoljo tega naredijo korenite spremembe znotraj instituta lastnega delovanja. In za tiste, ki bodo obstale na mestu, bo ta oportunitetni strošek ne-delovanja in ne-spremembe v naslednjih letih postal tako velik, da ne bodo mogle več ujeti zaostanka za razvitimi državi. Ta bitka, ta dilema se odvija sedaj. Naslednja vlada je tista, ki bo določila, po kateri poti bomo šli. In jaz mislim, da je prav, da zato najdemo čim širše soglasje - zato Demokrati govorimo o politični širini, torej o neki koaliciji, ki mora združiti različne poglede - ravno zato, da skupno prepoznamo in izvedemo te ukrepe."

Nazadnje sta se največji politični opciji v državi uspeli dogovoriti glede obrambnega holdinga.

"To so okoliščine za krajo desetletja - na steroidih. Dve veliki stranki, aktualni veliki stranki, sta skupen jezik našli pri tem, da se Demokratom, torej nam, onemogoči ustanovitev poslanske skupine, in pri drugem bloku jedrske elektrarne, ko se je, kot smo videli, z referendumom poskušalo doseči tudi spremembo strategije SDH in na hitro spraviti skozi vse potrebno za izgradnjo drugega bloka. Ter seveda v omenjenem orožarskem holdingu. Tu so se našli. Ne vidim pa kakšnega posebnega sodelovanja pri temah, ki so pomembne za državljane, temveč samo pri zadevah, ki so separatno pomembne za politične igralce. Ravno to dodatno pritrjuje našemu prepričanju, da moramo najti neko politično širino pri temah, ki so pomembne za naša življenja, ne pa za denarnice posameznikov."

Kako pa bi velike stranke lahko naučili sodelovanja tudi izven omenjenega konteksta?

"Jaz njih ne morem naučiti, saj sem iz ene od teh strank ravno odšel. Vem pa, da smo Demokrati sposobni to politiko vpeljati v Sloveniji. In zato tudi pravim, da Demokrati gremo na te volitve zato, da zmagamo - ker želimo to novo politiko pripeljati v slovenski politični prostor. Jasno je, da bomo pri tem potrebovali politične partnerje, ki podobno razmišljajo, ki sodelovanje v splošnih stvareh za dobrobit državljanov postavljajo pred neke partikularne politične interese."

V praksi je za to potrebna zmaga na volitvah.

"Ja, seveda, brez relativne večine oziroma brez nekega vsebinskega tretjega bloka, ki zna stopiti skupaj, se to ne da narediti. To je odločitev volivk in volivcev, ampak tokrat na teh volitvah bodo volivci in volivke končno imeli izbiro."

Nova politična paradigma

Kaj pa, če vam ne uspe zmagati? Kako boste ravnali v tem primeru?

"Demokrati stavimo na politično širino. Mora se oblikovati vlada, ki združuje levi in desni pol v najširši možni obliki ravno zato, da lahko skupaj brez nekega preglasovanja ali pa hude delitve izbere te ključne ukrepe - od davčnih razbremenitev do boja zoper korupcijo, za ureditev zdravstva, ki se v Sloveniji vedno potem konča na političnih delitvah, da lahko te ukrepe sprejme in v tem pogledu bomo demokrati prispevali tisti del, da pride do te politične širine."

Ali ne bi bila velika koalicija tvegana odločitev - saj bi dve stranki lahko samostojno odločali o vsem?

"Dve stranki nasprotnega pola se ne boste zlili ena v drugo. Saj gresta potem vsaka zase tudi na naslednje volitve. Bosta pa nadzirali eno drugo, ampak hkrati se ne bosta spotikali na ključnih strateških interesih države. Ampak bosta tam poiskali tisto, kar ju povezuje. To je najboljše zagotovilo za volivke in volivce, da bo šla domovina oziroma država v pravo smer. To, kar gledamo zdaj, je partikularno sodelovanje na področjih, kjer je možno odtekanje veliko davkoplačevalskega denarja, to ni sodelovanje. To so obči politični in lastni interesi na projektih, ki so netransparentni in ki omogočajo velike kapitalske dobičke. Demokrati pri tem ne želimo sodelovati, zato tudi v našem programu jasno zapišemo, da orožarskega holdinga v naslednji vladi ne bo, da bomo okrepili parlamentarni nadzor nad trošenjem davkoplačevalskega denarja za investicije v obrambo, varnost in odpornost. Ampak za to potrebujete drugačno politično paradigmo, ki se je pripravljena samo omejiti in zagotoviti nadzor, da ne pride do teh kršitev. Iz izkušenj in iz pogleda, ki ga imam trenutno na politiko, vidim potrebo po večjem sodelovanju zmernih sil, ki sicer so raznorodne, ampak imajo skupni cilj uspešne Slovenije kot najboljše zagotovilo, da naredimo ta korak naprej."

Kaj je tisto v vašem programu, čemur se pri vstopu v neko koalicijo po volitvah niste pripravljeni odreči?

"Ena glavnih prioritet je boj zoper korupcijo. Mislim, da smo tu v zadnjem obdobju močno zavili v napačno smer in je treba postaviti popolnoma novo arhitekturo boja zoper korupcijo. Zato Demokrati predlagamo ustanovitev specializirane enote tožilstva za pregon korupcije in organiziranje kriminala, po podobnem modelu in s podobnimi pooblastili kot hrvaški USKOK.  Zagovarjamo preoblikovanje nacionalnega preiskovalnega urada v posebno enoto policije, ki je ravno za te namene, torej za pregon korupcije in organiziranje kriminala - in ta tandem potem skupaj dejansko z ustrezanimi pooblastili bdi nad slabimi praksami, ki se dogajajo po državi. To je institucionalno okrepitev, ki jo je treba nadgraditi z najboljšimi tožilci, ki jih imamo v Sloveniji, in ustrezno usposobljenim policijskim kadrom. To, mislim, da potem daje tisto institucionalno osnovo, na kateri se lahko dejansko začnemo boriti proti korupciji. Potem imamo recimo pri javnih naročilih praktično na vsakem področju pripravljene spremembe. Recimo na področju zdravstva v okviru devetih zdravstvenih regij nameravamo ustanoviti devet centrov javnega naročanja za vse javne zavode, kjer lahko potem tudi primerjaš učinkovitost javnih naročil. Kar se tiče javnih naročil male vrednosti uvajamo oziroma predlagamo ta sistem elektronskih dražb, ki je zelo transparenten in onemogoča malverzacije in prevare, kot so se recimo zdaj dogajale pri GO 2025, mestu kulture, ki jih spremljamo po medijih. Skratka, recimo boj proti korupciji je eno vprašanje, drugo vprašanje je vprašanje o urejanja razmer v zdravstvu.

Kako nameravate to doseči?

"Kot prvo mislim, da je treba doseči splošni dogovor političnih strank, da je treba v zdravstvu narediti ukrepe za to, da se zmanjšajo čakalne vrste in da bo zdravstvena oskrba bolj dostopna. To je mogoče na prvi pogled relativno simbolen sklep, omogoča pa to, da se iz razprave o reformi zdravstva umakne ta politična demagogija, ki potem pripelje do partikularnih in slabih rešitev, ki jih spremljamo v času aktualne vlade. Ampak naši ciljni ukrepe na področju zdravstva so osredotočeni na štiri teme, in sicer: na regionalizacijo, tako da se oblikuje teh devet zdravstvenih regij; na vprašanje digitalizacije - tu je možno prihraniti preko 50 milijonov evrov na leto samo iz naslova digitalizacije; potem spremembe upravljanja zavodov, kjer se vodstva bolnišnic bistveno bolj okrepi in poveča odgovornost za njihovo poslovanje; in kot četrti del vprašanje primarnega zdravstvenega sistema in predvsem absentizma, torej za ukrepe, ki so bili v drugih državah uspešni; zmanjšati ta absentizem, ki se je v zadnjih petih letih podvojil in ima zelo slab javno finančni učinek."

Še kaj poleg zdravstva?

"Potem, eno od teh ključnih vprašanj je, da moramo iti v korak s sodobnim časom, to je vprašanje digitalizacije. Mislim, da je treba neko splošno digitalizacijo v državni upravi vzpostaviti in hkrati poenostaviti postopke. Skratka, iti zavestno v spremembo te paradigme, ne da je administracija za to, da komplicira, ampak je administracija za to, da najde rešitev. In potem je vprašanje ugodnega gospodarskega okolja. V zadnjem času, torej v mandatu te vlade je bilo sprejeto 12 novih davkov. Mislim, da je zdaj čas, da se začnemo obračati v drugo smer, da sprostimo to energijo, ki jo imamo in da lahko gospodarstvo zadiha, to je pa tudi najboljša socialna politika. Potem pa je še na področju sociale treba zagotoviti bistveno boljši nadzor in nazaj vrniti domovinsko pravico delu, torej - delo je tista vrednota, ki jo želimo pokazati. Uvedli bomo študentski in upokojenski SP z ohranitvijo vseh pravic, ki jih študentje ali upokojenci imajo. Poenostavljeno rečeno, načrtujemo neko obliko popoldaneskega SP-ja, da bodo študentje in upokojenci lahko tudi delali, ampak zaradi tega ne bodo izgubili že pridobljenih pravic, na primer pokojnine ali štipendije. Želimo spodbujati delo, zato bomo vse, ki z delom ustvarjajo dodano vrednost, nagradili."

Ali je realno pričakovati, da bi ena stranka vse to izpogajala v koalicijski pogodbi?

"Mislim, da je situacija v državi prišla do te točke, da se praktično vsi zavedamo, da je treba tu narediti te razvojne korake. Kolikor spremljam razprave posameznih strank, bo to sicer trd oreh v koalicijskem usklajevanju, ampak mislim, da se bomo v teh ključnih delih lahko poenotili. To je potem ena prednost neke široke koalicije, da potem vsi skupaj krenemo po tej poti, zastopamo zelo širok del volilnega telesa in dejansko začnemo ljudem dostavljati tisto, kar si želijo."

Kaj je tista ključna zadeva, nekaj čemur se niste pod nobenim pogojem pripravljeni odreči pri odločanju o vstopu v neko koalicijo?

"Mislim, da je treba korupciji napovedati vojno, če lahko tako rečem. In tu je treba narediti sistemske spremembe. Brez vladavine prava, torej brez pravne države v Sloveniji lahko še tako delamo reforme, pa ne bomo nikamor prišli. Skratka, to je na nek način jedro. Po drugi strani pa brez uspešnega gospodarstva ne bo socialne države. In ta dva področja, mislim, sta tista dva, ki kažeta na zelo pomembne naloge, ki jih imamo v Sloveniji."

O davkih, denarju in realnih možnostih

V javnih nastopih ste omenili, da nasprotujete novim davkom.

"Nikakršnega povišanja davkov ne bo, kar se Demokratov tiče. Če pride do povišanja davkov, bo to zaradi prestrukturiranja, ker bo znižanje nekje druge. Zvišati moramo splošno dohodninsko olajšavo, uvesti razvojno kapico, moramo ustaviti obremenjevanje gospodarstva z vedno novimi davki … in moramo aktivno poseči v administrativne razbremenitve in na ta način vzpostaviti ugodnejše gospodarsko okolje, da bodo podjetja lahko zadihala. Hkrati moramo biti v koraku s časom, to pomeni, da moramo vsem tem novim oblikam, start-upom, skladom tveganega kapitala, omogočiti nek ekosistem, kjer bodo lahko tudi v Sloveniji delovali, jih bomo lahko privabljali in bodo ustvarjali dodano vrednost. Nekatere druge države so to že storile. Hrvaška je to že pred časom prepoznala kot potencialno učinkovito rešitev, mislim, da kar dobro na tem področju deluje."

Slovenija se je obvezala povišati obrambne izdatke. Kako bo to mogoče brez novih davkov?

"Prepogosto gledamo na državo kot na statično entiteto. Zagotavljam vam, da je pri javnem trošenju veliko neučinkovite porabe javnega denarja in da se s tem neučinkovitim javnim trošenjem nihče ne ukvarja. V zadnjih treh letih se je javna poraba povečala za 4 milijarde in pol. Za milijardo in pol na leto. Pa vas vprašam: ali imate zato boljšo javno storitev na upravni enoti, ali imate zato hitrejši dostop do specialista? Verjetno je odgovor: ne bistveno ali pa celo ne. Ampak vseeno je bila javna potrošnja bistveno večja. In v tem pogledu mi prehajamo na model javnofinančnega načrtovanja po zgledu skandinavskih držav in, recimo, Nizozemske, kjer se oblikuje štiriletni finančni cikel, kar pripelje tudi do tega, da nismo priča temu, kar se zdaj dogaja, da ministrstva in državne službe pred iztekom proračuna nesmotrno trošijo ves denar zato, da imajo naslednje leto enako postavko oziroma da jim ne zmanjšajo teh sredstev. Mi to kot osrednji dokument postavljamo v štiriletni okvir, ki je vezan na gospodarsko rast in na inflacijo. In v tem pogledu bodo ministri bistveno bolj zainteresirani, da se stvari dobro izvedejo, ne pa da se na hitro potroši davkoplačevalski denar. In to je sprememba v konceptu, ki bo usmerjena predvsem v rezultate, ne pa v to, da bo nek program izveden samo zato, da bo upravičil javnofinančno trošenje."

To sem vas vprašal tudi zato, ker so politične stranke radodarne z obljubami, dokler ne pridejo na oblast, nato pa ugotovijo, da jim ustroj državnega aparata in razpoložljiva finančna sredstva ne omogočajo realizacije predvolilnih obljub.

"Mi se te igre ne bomo šli, zato smo tudi spremenili koncept. V Portorožu bomo predstavil tako imenovani kompas uspešnosti. To je zelo analitično orodje po zgledu nekaterih drugih držav oziroma velemest. Gre v smeri tega, da se oblikuje zelo jasne kazalnike uspešnosti države po posameznih resorjih, torej po posameznih ministrstvih, ki se jih potem javno objavi na začetku mandata z obljubami, katere rezultate želimo v naslednjem mandatu doseči. Na podlagi tega gre potem tudi ocenjevati uspešnost vlade. Tako niti ne bomo imeli te možnosti, da bi se lahko izgovarjali na druge okoliščine, ker bodo tej kazalniki zelo jasno povedali, kako uspešni smo pri izpolnjevanju teh obvez."

Torej sledljive in merljive cilje?

"Da. Mislim, da to potrebujemo, tudi zato, da ima politika več odgovornosti. Problem, ki ga imamo pri nas, je da politika nima nobene odgovornosti in zato zlahka potem prelaga odgovornost na zunanje dejavnike, ne meneč se za stvari, ki jih sama ni naredila."

Logar napoveduje, da bodo volilci uresničevanje predvolilnih obljub lahko ocenjevali sledeč merljive kriterije.

Foto: Jure Klobcar

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in splav

Kmalu po vašem kongresu se bomo odpravili na referendum. Pravzaprav se bomo v kratkem obdobju dvakrat izrekali v zvezi z istim problemom. Na prejšnjem ste nasprotovali uvedbi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Se je vaše mnenje od takrat spremenilo?

"Ne, ni se spremenilo. Mislim, da je to referendumsko vprašanje preuranjeno. Rezultat posvetovalnega referenduma je bil tesen, kar jasno kaže na to, da dotično vprašanje deli Slovenke in Slovence. Menim, da potrebujemo še veliko javne razprave v zvezi s tem. Predvsem pa menim, da mora politika najprej poskrbeti za paliativo. Torej za tisto, za kar še ni poskrbela, preden se lahko loti razmišljanja o naslednjih ukrepih. Vse države, ki že imajo to zakonsko urejeno, so primarno in najprej poskrbele za paliativo, šele nato za končanje življenja. Pri nas pa je to še popolnoma neurejeno področje. Potrebujemo torej širšo razpravo, v kateri mora biti upoštevan odziv zdravniške stroke - mislim, da so zdravniki glede tega so zelo enoznačni. Neodgovorno je, da na nacionalni ravni prehitevamo z uvedbo rešitev, ki pred uvedbo potrebujejo še kar nekaj skupnega zbliževanja stališč."

Kaj pa vprašanje pravice do splava? Zadnja leta je prevsem v ZDA, pa tudi ponekod v Evropi, zaslediti omejevanje dostopa do predčasne prekinitve nosečnosti. Ali menite, da je to področje v Sloveniji ustrezno regulirano?

"Ustrezno je regulirano. To je ustavno določena kategorija, ki ureja stvari tako, kot so očetje slovenske samostojnosti to zapisali, in ne vem, zakaj bi se kakorkoli tega vprašanja dotikali. Demokrati ne bomo nikakršnega zasuka v zvezi s tem ne povzročali ne podpirali."