GZS poziva vlado k takojšnji aktivaciji sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa

"Vlada si zatiska oči pred resnim stanjem v pomembnem delu gospodarstva. Če se bo v teh panogah ta trend nadaljeval, ne bo niti prepotrebne gospodarske rasti niti pozitivnih bonitetnih ocen za Slovenijo," je opozoril Gorenšček. Kot je spomnil, je Slovenija v prvem letošnjem četrtletju zabeležila padec bruto domačega proizvoda (BDP), bistveno boljše ni bilo niti drugo trimesečje, tako da je bilo v zasebnem sektorju izgubljenih več tisoč delovnih mest. V tretjem četrtletju se je slika predvsem po zaslugi gradbeništva nekoliko izboljšala, a je predelovalna industrija še vedno beležila negativne rezultate, je povzel.

Obseg predelovalne industrije se v prvih devetih mesecih letos po njegovih besedah medletno skrčil za odstotek, medtem ko se je na ravni EU okrepil za 1,5 odstotka. "Visoki so padci pri srednje in nizko tehnološko zahtevnih izdelkih, ki jih najdemo predvsem v avtomobilski industriji, v strojni industriji, industriji pohištva, kovinski industriji in drugih sorodnih panogah," je pojasnil.

Nekatera podjetja so zato že prešla na skrajšan delovnik ali zaposlene poslala na čakanje, denimo Domel in Sij Acroni, nekatera pa so se odločila tudi za odpuščanje, med njimi Orodjarstvo Gorjak, je nadaljeval. "Zaskrbljujoče informacije prihajajo tudi iz podjetij v tuji lasti. Opozarjajo na možne selitve proizvodnje - med njimi tudi največja podjetja - njihov morebitni odhod bi lahko pomembno vplival na dobaviteljske verige slovenskih podjetij," je pristavil.

GZS poziva k hitremu ukrepanju vlade

V GZS so zato danes vnovič pozvali vlado, naj nemudoma aktivira mehanizem skrajšanega delovnega časa. Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas je v veljavi že od sredine julija, pa ukrep še vedno ni zaživel, je bil kritičen Gorenšček. Študija gospodarskega ministrstva, pripravljena v okviru postopka za sprožitev sheme, je sicer po njegovih besedah pokazala, da pomoč potrebuje šest dejavnosti, tem pa naj bi se na predlog deležnikov na posvetu na ministrstvu za delo dodalo še osem poddejavnosti.

Okvirne dejavnosti, v katerih naj bi lahko podjetja lahko zaprosila za subvencioniran skrajšani delovni čas, so tako proizvodnja motornih vozil (prikolic in polprikolic), drugih vozil in plovil, tiskarstvo, proizvodnja oblačil, usnjenih in sorodnih izdelkov, papirja in papirnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, izdelkov iz gume in plastičnih mas, nekovinskih mineralnih izdelkov, pohištva, popravila in montaže strojev in naprav ter arhitekturno in tehnično projektiranje, je naštel. 

"Mi računamo, da bo vse te dejavnosti prepoznala kot dejavnosti v krizi in da bo končno aktivirala ta prepotreben ukrep /.../. To je v interesu tako delodajalcev kot države. Mi računamo, da je ta kriza kratkega daha, da se bo situacija po določenih mesecih ponovno izboljšala in prav temu je namenjen ta ukrep, da se lahko podjetja razbremenijo določenih stroškov dela in hkrati ohranijo vse zaposlene za naslednji pozitiven cikel, ki ponavadi sledi tovrstnim krizam," je poudaril Gorenšček. "Če te odločitve danes ne bo, se bojim, da ta ukrep letos ne bo dal nobenih rezultatov," je dodal.

Državni proračun pod dodatnim pritiskom

Poleg tega se je danes odzval na sredine izjave ministrstva za finance, da je predvolilno obdobje pač bolj obremenjujoče za državni proračun. "Ta vlada je namesto razbremenitve plač zaposlenih dodatno obremenila državni proračun in podjetja ne samo za eno leto, ampak za vse nadaljnje proračune in leta," se je vnovič obregnil ob uzakonitev obvezne božičnice.

Izpostavil je še opozorilo Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračunski načrt za leto 2026 zaradi uvedbe zimskega regresa v neskladju s sprejetimi javnofinančnimi pravili.