Gospodarstvo: “Država mora pomagati”

SLOVENIJA > Cene 95-oktanskega bencina in dizla so se po prvomajskem zaključku 45-dnevne cenovne regulacije ta teden še dvignile. Pritisk na cene naftnih derivatov bo po pričakovanjih ostal velik, še posebej ob embargu na uvoz ruske nafte. Zato državo čaka velik izziv, kako ukrepati. Ali s posegom v dajatve, z regulacijo marž ali s subvencijami.

Vsaj regulacija cen goriv

Na drastične razmere, ki ob podražitvah nastajajo, vse glasneje opozarjajo v praktično vseh vejah gospodarstva.

GZS do preboja z reindustrializacijo

V Gospodarski zbornici Slovenije so pripravili 29 ukrepov za reindustrializacijo države, s katerimi bi do konca desetletja lahko dosegli razvojni preboj Slovenije. Pri tem se naslanjajo na področje kadrov in trga dela ter izobraževanja, s katerimi naslavljajo ključna področja, ki bodo pozitivno vplivala na bolj usklajeno ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Pomembno je tudi spodbujanje raziskovalno razvojnega okolja, ki ustvarja nove produkte in tehnologije ter prinaša višjo dodano vrednost. Med ukrepi je tudi ustanovitev Talent centra po izkušnjah Avstrije.

Cene vhodnih stroškov surovin so se v zadnjem letu v povprečju povečale za petino, opozarjajo na Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije (KGZS). Gnojila so se v letu dni podražila za 250 odstotkov, energenti in maziva za četrtino, krma v perutnini pa stoodstotno.

Zaradi težav, ki jih prinašajo podražitve, od nove vlade pričakujejo veliko. Najprej, da bo znova uvedla regulacijo cen pogonskih goriv, saj bodo tako kmetje lažje načrtovali svoje dejavnosti. Želijo pa si tudi oprostitve trošarin za energente, ki se uporabljajo v kmetijski proizvodnji. “Dobimo sicer 70 odstotkov povračil trošarine, ampak to se dogaja za eno leto nazaj,” je opozoril predsednik KGZS Roman Žveglič.

Ponovne državne regulacije cene pogonskih goriv ali pa vsaj posebno subvencionirano gorivo za cestne prevoze si želijo tudi obrtniki, povezani v obrtno zbornico Slovenije (OZS). “Odprava 45-dnevne regulacije cen s 30. aprilom nas je zelo presenetila, saj so razmere na trgu še slabše kot pred regulacijo,” meni vodja sekcije promet pri OZS Peter Pišek.

Zaradi razmer je Pišek že pred dnevi slovenske prevoznike pozval k podražitvi prevozov za vsaj deset odstotkov, z razlogom, da se bodo sicer transportna podjetja znašla v likvidnostnih težavah in morala ustaviti tovornjake. Cene goriv namreč predstavljajo približno 30 odstotkov v ceni prevozov, prav toliko še stroški dela, dodatnih 30 odstotkov cestnine, vpliv na lastno ceno pa je le okoli sedem odstotkov, izpostavljajo avtoprevozniki. Ob tem so se dvignile tudi cene tovornih vozil in prikolic, pri čemer so čakalne dobe zanje leto ali dve.

Prevozi še dražji

Pišek je tako včeraj napovedal, da bodo dodatek za dražje gorivo redno prilagajali in bi lahko kmalu narasel tudi do 25 odstotkov. Država naj obenem tudi jasno določil alternative pri morebitnem embargu na uvoz ruske nafte, menijo obrtniki. Če ustreznih alternativ ni, pa predsednik OZS Srečko Meh predlaga, da se Slovenija priključi skupini držav, ki bodo lahko izjeme od embarga.

Dizel draži tudi dražja biokomponenta

V okoliščinah prostega trga, ko država z ukrepi ne posega v regulacijo cen, se cene pogonskih goriv oblikujejo glede na cene naftnih derivatov na svetovnih borzah ter razmerje med dolarjem in evrom, upoštevaje vse državne davčne obremenitve in takse. “Znotraj cene goriva poleg trošarin in davkov ter marže prevladujoč delež predstavlja cena surovine,” na vprašanje, zakaj so se v nedeljo odločili za tolikšno podražitev, pojasnjujejo v Petrolu in dodajajo, da k rasti maloprodajnih cen pogonskih goriv, posebej dizla, vplivajo tudi visoke podražitve biokomponente, ki se dodaja k dizelskemu gorivu. Obenem pa na ceno goriv vplivajo tudi aktualne razmere, ki so delno rezultat energetske krize iz lanskega leta, še bolj pa trenutne situacije v Ukrajini in Rusiji, ki predstavljajo izredne okoliščine, v katerih smo priča gibanjem na trgu nafte in naftnih derivatov, ki jih analitiki ne pomnijo.

Metodologije oblikovanja cen naftnih derivatov zaradi pravil varstva konkurence ne razkrivajo, zagotavljajo pa, da v času od liberalizacij cen naftnih derivatov niso spremenili načina izračuna maloprodajne cene in tudi ne ustvarjajo višje dodane vrednosti. “Višanje cen prav tako ni povezano z dejstvom, da smo naftni trgovci v času regulacije cen pogonskih goriv ustvarjali izgubo. Po zagotovilu ministrstva za gospodarstvo bomo trgovci dobili povrnjeno gospodarsko škodo in izgubljeni dobiček iz drugega naslova, saj je bil na podlagi zakona o kontroli cen sprejet vladni sklep, ki nalaga, da mora država povrniti gospodarsko škodo in izgubljeni dobiček,” še pravijo v Petrolu.