Golob v poslanici ob primorskem prazniku: Praznik je dan, ki ga slovenski narod nosi globoko v srcu

LJUBLJANA > "Za nas Primorce je to praznik veselja in spomina. Verjamem pa, da ga tudi vsi naši rojakinje in rojaki drugod po Sloveniji in svetu obeležujejo s ponosom. Ponosom na prednike, ki so v najtežjih časih tujega pritiska in zatiranja vztrajali ter ohranili jezik, kulturo in narodno zavest. Prav zaradi njihove odločnosti in zvestobe smo namreč Primorci skupaj z vso Slovenijo znova zaživeli v skupni domovini," je zapisal Robert Golob.

Primorska po njegovih besedah ni samo geografski del naše države. Od Trente do Pirana se razteza prostor odprtosti in svobode, uporništva in ustvarjalnosti. Primorska je obzorje Slovenije, njen pogled v svet. "Je pokrajina burje in s tem prepišnosti, kraj, kjer se stikajo Alpe z morjem, kjer se prepletata mediteranski temperament in slovanska trdnost. Je stičišče kultur in jezikov, kjer se še posebej jasno pokaže, kako dragocena in neprecenljiva je naša skupna narodna identiteta," je prepričan predsednik vlade.

Mineva 78 let, odkar je 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije. Praznik letos prvič poteka pod novim imenom, saj je DZ oktobra lani besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo.

Zato danes praznujemo skupaj, ker vemo, da smo kot narod najmočnejši takrat, ko smo enotni, je zapisal. Po njegovih besedah praznujemo, "ker verjamemo, da lahko prihodnost gradimo le na temelju zgodovinskega spomina in spoštovanja do svojih prednikov ter na temelju poguma, s katerim zremo v prihodnost".

"Človek brez svobode je nič," je Golob navedel besede Borisa Pahorja. Kot je dodal, praznujemo tudi zato, ker s tem izkazujemo spoštovanje do boja za pravice in tudi do svobode. Za svoj narod in za vse narode sveta.

Ko se spominjamo priključitve Primorske, se po premierjevih besedah tudi poklanjamo tigrovcem in drugim primorskim borcem za svobodo, ki so bili prvi protifašisti v Evropi in so postavili temelje, na katerih danes stojita evropska demokracija ter vladavina prava.

"Primorska je danes in za vedno Slovenija. Danes in za vedno Evropa. Ob današnjem prazniku se poklanjam vsem, ki so omogočili združitev večine Primork in Primorcev v skupni slovenski domovini, in vsem, ki še naprej gradite Slovenijo kot dom svobode, miru in človečnosti," je dodal Golob in poslanico sklenil s čestitko ob prazniku.

Klakočar Zupančič izpostavila pomen medsebojnega spoštovanja

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini izpostavila priložnost, da utrdimo vizijo Slovenije, da raste v miru, medsebojnem spoštovanju in povezanosti. Zapisala je, da se je treba zazreti tudi v zgodovino in se spomniti vseh, ki so življenja žrtvovali za svobodno Primorsko.

Poudarila je, da z državnim praznikom zaznamujemo dan, ko je bila leta 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, s tem pa se je uresničila večletna želja slovenskega naroda po enotnosti.

Vendar se ta želja Primorcev po besedah predsednice DZ ni uresničila vsem. Primorci so bili žrtve fašističnega terorja, česar nikoli ne smemo pozabiti. 13. julija 1920 so italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in požgale Narodni dom v Trstu.

Zažgale so osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Trstu, ki je bila zgrajena po načrtu arhitekta Maksa Fabianija ter je gostila številne slovenske organizacije, med njimi društvi Sokol in Edinost. Ko so na kraj požiga prišli gasilci, jim požigalci niso pustili gasiti ognja temveč so jim celo prerezali cevi. Nobeden od storilcev ni bil za to dejanje aretiran. Požigu Narodnega doma je sledilo še več kot 120 drugih napadov, razdejanj in požigov raznih delavskih institucij, tiskarn, uredništev, slovenskih podjetij in domov, je povzela Klakočar Zupančič.

Meni tudi, da v srcih Primorcev ni nikoli ugasnila luč slovenstva, saj so tudi v težkih časih ponosno govorili slovensko ter vztrajno, kot znak upora, peli slovenske pesmi. Žlahtni lastnosti, kot so zavednost in vztrajnost, ki nam morata biti zgled, sta v sodobni globalni družbi nemalokrat spregledani, saj je prestreljena s popolnoma drugačnimi trendi, velikokrat pa jih zlorabljajo tisti, ki želijo z manipulacijami priti na oblast, je še zapisala predsednica DZ.