Državni zbor ustvarja videz izrednih razmer v državi

LJUBLJANA • Izrednih sej parlamenta je bilo v tem mandatu že rekordnih 118, v preteklosti jih je bilo bistveno manj. Poplava izrednih sej ustvarja videz izrednih razmer v državi. To škoduje zakonodajnim procesom in spreminja dosedanjo parlamentarno prakso. Koalicija, ki ima v tem sklicu parlamenta veliko večino, s prstom kaže na opozicijo, čeprav je večino izrednih sej zahtevala ravno vladajoča garnitura pod vodstvom Roberta Goloba. Kritike letijo tudi na predsednico parlamenta Urško Klakočar Zupančič, ki se sooča z očitki, da bi se lahko v večji meri zoperstavila zahtevam za sklic izrednih sej, s čimer bi kot prva med enakimi zaščitila zakonodajno vejo oblasti.

Buldožerski glasovalni stroj

Vladajoča koalicija na izredne seje uvršča celo svoje največje zakonodajne projekte, kot je bila nedavno potrjena pokojninska reforma. To se v preteklosti praviloma ni dogajalo. Golobova vlada je v parlament doslej poslala dolgo vrsto zahtev po obravnavi zakonov po skrajšanem postopku, ki je namenjen predvsem manj zahtevnim spremembam in dopolnitvam zakonov, medtem ko je nujni postopek rezerviran za izredne zadeve, ki ne morejo čakati na redno zasedanje parlamenta. Opozicija že skoraj celoten mandat opozarja na “eklatantno kršenje poslovniških določil in odstop od dosedanje parlamentarne prakse”. Nekateri poslanci so nam povedali, da zaradi kopice izrednih zasedanj nimajo časa za temeljito preučevanje gradiva, kar vodi v vsebinsko osiromašene razprave. Če so redne seje nekoč trajale tudi po dva tedna v kosu, se v tem mandatu končajo že v nekaj dneh. Dogaja se, da se izredne seje v enem dnevu zvrstijo celo druga za drugo, kar nekateri v koaliciji pripisujejo neorganiziranosti parlamenta. Slišati je komentarje, da bi z boljšim planiranjem dela lahko bistveno več zakonodajnih predlogov umestili na redne seje državnega zbora, ko zakoni romajo skozi tri različne faze obravnav.

V SDS menijo, da vlada in koalicija brez verodostojne argumentacije zlorabljata parlamentarne postopke in ustvarjata namišljena izredna stanja, zaradi česar se zakoni sprejemajo z danes na jutri. V NSi izpostavljajo, da je “za takšno nedemokratično parlamentarno prakso odgovorna predsednica državnega zbora”. Ob tem dodajajo, da njeno samovoljo opažajo že skozi ves mandat. Če bi se predsednica uprla zahtevam vlade po sklicu izrednih sej, bi tvegala konflikt z Golobom in generalnim sekretariatom vlade, sama pa za Večer ocenjuje, da izbira redne ali izredne seje državnega zbora nima večjega vpliva na kakovost razprave. “Kakovost in racionalnost razprave sta bolj odvisni od zavzetosti poslancev in njihove pripravljenosti za racionalno izmenjavo stališč in argumentov,” pravi Urška Klakočar Zupančič, ki vendarle priznava, da bi bilo dobro, da bi se trend rasti števila sklicev izrednih sej zaustavil. Ob tem dodaja, da je “tak način delovanja obremenjujoč predvsem za zaposlene v strokovnih službah državnega zbora”.

Za primerjavo - če je bilo v tem mandatu, ki ga še ni konec, že 118 izrednih sej, jih je bilo najmanj v času prve vlade Janeza Janše​ (41), kljub temu pa je tedanji parlament sprejel kar 259 zakonov po skrajšanem in nujnem postopku. V prejšnjem mandatu, ko so bile v državi zaradi epidemije razglašene izredne razmere, se je parlament sestal na 99 izrednih sejah, mandat pred tem, ko je vladal Miro Cerar, pa na 64 zasedanjih. “Vsi grobi posegi v demokratične zakonodajne procese so po naši oceni del strategije vladajočih, s katero dosežejo spremembe, ki jih želijo, pri tem pa povozijo legitimne in argumentirane kritične glasove. S tako vzpostavljenim buldožerskim glasovalnim strojem se vladajoči izogibajo dialogu, skušajo onemogočiti širšo razpravo in soočenje različnih pogledov ter preglasiti ali celo utišati drugače misleče, nemalokrat jih tudi ponižujejo. Takšne prakse na daljši rok spodkopavajo vero v demokratičnost postopkov in s tem ogrožajo demokracijo. Zaradi tega pada tudi kvaliteta zakonov, na kar vedno glasneje in ostreje opozarja tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora,” so se odzvali v NSi.

Instrument za politične predstave

V Gibanju Svoboda pojasnjujejo, da je treba upoštevati okoliščine in razloge za sklic izrednih sej. Ob tem navajajo, da se je Slovenija na začetku mandata soočala z energetsko krizo in draginjo, nato so državo prizadele najhujše poplave v zgodovini. “Prav tako ne smemo pozabiti na začetno blokado zakonodajnega postopka s strani opozicije, ki je prvi dan v proceduro vložila več kot 30 zakonodajnih predlogov. Državni zbor se je prvič v zgodovini soočil z blokado takšnega obsega. Za učinkovito delo je treba v takšnih situacijah obravnavo pospešiti tudi s sklicem izrednih sej. Koalicija se je lotila korenitejših sprememb na področjih, ki so bila pred tem dolga leta zanemarjena. Lotevamo se jih premišljeno, po korakih. Tudi za to so, da nam ne zmanjka časa, potrebne izredne seje,” argumentirajo v Golobovi stranki, s prstom kažejo tudi na državni svet, ki je izglasoval največ vetov ravno v tem mandatu. Po oceni Svobode večina svetnikov “sploh ne skriva več svoje politične orientacije in pripadnosti opozicijskim strankam”. Največja koalicijska stranka poudarja, da je v tem mandatu delež zakonov, sprejetih po rednem postopku, najvišji. Koalicija jih je spravila pod streho več kot 140, rekord pa še vedno drži prva vlada pod okriljem SDS (209).

V Svobodi dodajajo, da izrednih sej ne sklicuje samo koalicija, ampak da je vsaj tretjino izrednih zasedanj zahtevala opozicija. “Izredne seje so tudi orodje opozicije, ki lahko z uporabo tega instituta postavlja svojo politično agendo in blokira koalicijo pri predlaganju zakonov in drugih aktov,” dodajajo. Svoboda prav tako zavrača ocene, da skrajšani postopki ne omogočajo poglobljene in racionalne obravnave v parlamentu. Pri Socialnih demokratih večjo frekvenco izrednih sej deloma pripisujejo zahtevnim razmeram - od draginje in podnebnih ujm do varnostnih in socialnih izzivov. Ob tem priznavajo, da se instrument izrednih sej “uporablja tudi za politične predstave, s katerimi želi opozicija ustvarjati vtis izrednih razmer, čeprav za to ni vsebinske potrebe. Izredne seje bi morale biti namenjene res izrednim okoliščinam, ne pa političnemu boju za pozornost javnosti. Večkrat smo že opozorili, da se mora državni zbor v večji meri vračati k rednemu zakonodajnemu postopku. Ta omogoča razpravo, amandmiranje in iskanje širšega soglasja, kar krepi zaupanje državljanov v demokratične institucije in prispeva k boljšim zakonom.”

Nobena od treh vladajočih strank, kot izhaja iz njihovih pojasnil, ne prevzema odgovornosti, da je največ izrednih sej od zamenjave oblasti zahtevala ravno vladna koalicija. V Levici priznavajo, da je v tem mandatu veliko zakonov sprejetih po skrajšanih ali nujnih postopkih, kar deloma pripisujejo zahtevnemu obdobju, v katerem se je po njihovem mnenju znašla država. Omenili so okrevanje po epidemiji, energetsko in draginjsko krizo, nujne odzive na podnebne in socialne izzive. “Vlada je v številnih primerih morala ukrepati hitro, da bi zaščitila ljudi, gospodarstvo in javne storitve. Kljub temu pa se v Levici zavedamo, da morajo nujni postopki ostati izjema, ne pravilo. Kadar okoliščine dopuščajo, se moramo vračati k rednemu zakonodajnemu postopku, ki omogoča širšo javno razpravo, vključitev stroke in opozicije ter večjo kakovost zakonodaje. Za to je potrebno več planiranja in upoštevanja normativnega načrta dela vlade. Poudarjamo, da demokratičnost ne sme trpeti na račun učinkovitosti. Naš cilj ni sprejemanje zakonov čim hitreje, ampak čim bolje, tako da bodo rešitve trajne in v korist ljudi,” so poudarili v Levici. •