Državni zbor sprejel novelo, ki razmejuje zdravstvo

LJUBLJANA > Novelo so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Proti so bili poslanci NSi. Poslanci SDS in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati, pa so sejo obstruirali.

Kot je povedala poslanka Eva Irgl, člani Demokratov nasprotujejo sprejemanju tako pomembnega zakona na izredni seji. V SDS pa so očitali, da je bil pri sklicu izredne seje kršen poslovnik. "Naša prisotnost in sodelovanje na današnji seji bi tako pomenila podporo nadaljnjemu kršenju poslovnika DZ in izrabo moči parlamentarne večine," je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec zapisala v dopisu predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. Slednja je kršitev poslovnika na seji zanikala.

Beović: Bolniki z omejevanjem števila storitev seveda ne morejo biti na boljšem
Zdravniki imajo po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović glede na predstavljeno občutek, da si z danes sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ne morejo obetati kakšne pomembne zdravstvene reforme. "Bolniki z omejevanjem števila storitev seveda ne morejo biti na boljšem," pravi. Obeta se ustavna presoja novele. "Zdravniki imamo občutek, da si glede na dejstva, ki so nam bila predstavljena, ne moremo obetati kakšne pomembne zdravstvene reforme, kakšnih bistvenih sprememb, ki bi prinesle več storitev za bolnike ali kakršnokoli boljšo organizacijo zdravstva, razen nekaterih podrobnosti," je dejala v odzivu na danes v DZ sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti.

“Novela je nedomišljena, nesistemska”

V opoziciji in zdravniških organizacijah vseskozi svarijo pred posledicami novele, med drugim pred odhodi javnih zdravstvenih delavcev v zasebništvo. "Novela je nedomišljena, nesistemska, škodljiva za trenutne razmere v zdravstvenem sistemu, predvsem pa katastrofalna za bolnike," je danes dejala poslanka NSi Iva Dimic.

V koaliciji pa ves čas poudarjajo, da novela prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na seji poudarila, da novela nadgrajuje pogoje za delo zdravstvenega kadra izven zdravstvenega zavoda.

Novela po besedah ministrice ureja tudi povezovanje javnih zdravstvenih zavodov, na novo določa vrste bolnišnic in širi obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo na vse zdravstvene delavce v javni mreži. Uvaja tudi obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zaposlenih v javni mreži, prav tako ustrezneje ureja podeljevanje koncesij. Vladi pa novela daje možnost, da začasno določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev.

Golob: Končujemo škodljive dvojne prakse, ki so šibile javni zdravstveni sistem
Premier Robert Golob je v odzivu na sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ocenil, da z njo končujejo škodljive dvojne prakse, ki so šibile javni sistem. Krepitev javnega zdravstva po njegovih navedbah ostaja njihova prioriteta. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel pa je kljub pomislekom o zakonu ocenila, da je dobro, da je bil sprejet. Po Golobovi oceni sprejeta novela jasno ločuje javno od zasebnega zdravstva in končuje "s škodljivimi dvojnimi praksami, ki so desetletja šibile javni sistem". Krepitev javnega zdravstva je po njegovih navedbah bila in ostaja ena ključnih prioritet vlade, saj da je to obljuba, ki so jo dali ljudem, "in danes smo naredili pomemben korak k njeni uresničitvi", je zapisal v odzivu. Zagotovil je, da bo njihov cilj še naprej bolj dostopno, pregledno in kakovostno javno zdravstvo, "kjer je bolnik na prvem mestu". "Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh," je navedel. Ministrica za zdravje Prevolnik Rupel je v prvem odzivu ocenila, da je dobro, da je bila novela v državnem zboru potrjena, čeprav njeno mnenje o njej ostaja še naprej nespremenjeno. Ali bo novela predmet veta državnega sveta in tudi presoje ustavnega sodišča, pa bomo po njenih besedah še videli. Na vprašanje, kaj pričakuje od stroge razmejitve med zasebnim in javnim zdravstvom, je ocenila, da je glede tega predvideno zelo dolgo prehodno obdobje, ki je dovolj dolgo, da lahko zdravniki razmislijo, kje in na kakšen način bodo delali. Samo ministrstvo pa po sprejetju novele po njenih besedah čaka še kar nekaj dela. "Pripraviti moramo precej podzakonskih predpisov, kjer bomo tako kot do zdaj sodelovali z vsemi deležniki, da bomo lahko uredili to področje tako, da bo delovalo čim bolj optimalno," je dejala.

Za koga bo prepovedano dvoživkarstvo?

"Ukrepi, ki jih prinaša ta zakon, so namenjeni dejanskemu izboljšanju pogojev dela in transparentnemu delovanju zdravstvene dejavnosti, zato ocenjujemo, da bo sprejem tega zakona okrepil delovanje javne mreže in javnih zavodov," je poudarila.

Za Levico je najpomembnejše, da se bo država aktivneje ukvarjala s podeljevanjem koncesij ter da so nova pravila za delo v drugih ustanovah jasna in logična, je poudarila poslanka Nataša Sukič. "Dvoživkarstvo pri koncesionarjih bo prepovedano za direktorje, strokovne direktorje in vodje oddelkov in klinik, s čimer se odpravlja konflikt interesov," je dodala.

Poslanka Bojana Muršič (SD) je poudarila, da gre verjetno za najpomembnejši zakon v tem sklicu DZ. Med ključnimi cilji novele je naštela ureditev trenutnega stanja, krepitev javnega zdravstvenega sistema ter ločitev javnega od zasebnega in neprofitnega od profitnega. Čeprav so v SD novelo podprli, pa so opozorili na nekaj sprememb, ki so se zgodile v zadnjem trenutku.

Se obeta ustavna presoja?

Niso pa poslanci danes izglasovali dopolnila, ki so ga predlagali v Levici. Tako med pogoje za izdajo soglasja niso vrnili pogoja izpolnjenosti programa za vrsto zdravstvenih storitev, za katero se izdaja soglasje. Predlog dopolnila, po katerem bi se lahko v javnem zavodu za krajši delovni čas zaposlili le zdravstveni delavci, ki pri istem koncesionarju delajo vsaj dve leti, pa so v Levici pred sejo umaknili.

DS lahko v sedmih dneh od sprejetja novele poda veto in zahteva, da DZ o njej še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju je zahtevana večina vseh poslancev, torej 46 glasov.

Noveli pa se najverjetneje obeta tudi ustavna presoja. To možnost so večkrat napovedali v Zdravniški zbornici Slovenije.