Državni organi morajo ljudem pomagati razumeti pravice

Slovenija
, posodobljeno:

Vlasta Nussdorfer bo jutri vodenje urada varuha človekovih pravic predala svojemu nasledniku Petru Svetini. Preden tem pa je oziroma bo odnesla poročila o lanskoletnem delu predsednikom države, parlamenta in vlade, zadnjima dvema s poudarkom, da sta za izvrševanje priporočil Varuha odgovorna državni zbor in vlada.

Vlasta Nussdorfer je letno poročilo in pregled dela v svojem 
šestletnem mandatu včeraj predala  predsedniku državnega zbora 
Dejanu Židanu in premierju Marjanu Šarcu. Jutri bo poročila 
odnesla še predsedniku države Borutu Pahorju, nato pa posle 
predala  nasledniku Petru Svetini.
Vlasta Nussdorfer je letno poročilo in pregled dela v svojem šestletnem mandatu včeraj predala predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu in premierju Marjanu Šarcu. Jutri bo poročila odnesla še predsedniku države Borutu Pahorju, nato pa posle predala nasledniku Petru Svetini. STA

LJUBLJANA > Odhajajoča varuhinja Vlasta Nussdorfer odločno pravi, da uresničevanje priporočil ni odgovornost Varuha. “Ko Varuh napiše priporočilo in je to sprejeto v državnem zboru, je vlada na potezi, da priporočila uresniči in nekaj naredi na teh področjih.”

Ignoranca do ustavnih odločbe

Varuhinja opozarja na hude kršitve načela pravne države, ko se vlada in zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbe ustavnega sodišča. Med neupoštevanimi je tudi nekaj odločb, pri katerih je postopek ustavne presoje sprožil Varuh. Zakonodajalec, denimo, še ni zagotovil pravice do sodnega varstva lastnikom podrejenih obveznic. Tudi postopek sprejema oseb na varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov še ni skladen z ustavo. Na kršenje človekovih pravic ljudem, ki morajo zaradi prostorske stiske v teh zavodih ležati po hodnikih, brez zasebnosti in osnovnega dostojanstva, Nussdorferjeva opozarja že več let.

377

primerov kršitev človekovih pravic je Varuh zaznal lani,

45

državnih organov je povzročilo te kršitve

V vseh letih svojega obstoja je Varuh na ustavno sodišče vložil 31 zahtev za oceno ustavnosti, od tega devet v mandatu Nussdorferjeve. Ustavni sodniki so med drugim dali prav Varuhu, ko je utemeljeval, da morajo občine socialno šibkim občanom subvencionirati najemnino tržnih stanovanj, če na trgu ni dovolj neprofitnih. Odmevna je bila tudi odločba ustavnega sodišča, da mora država pri odločanju o upravičenosti do socialnih transferjev samozaposlenim upoštevati realne dohodke, ne pa jim pripisati fiktivnih.

Če so ustavne odločbe kljub njihovi pozni uresničitvi prisila za zakonodajalca, pa to ne velja za vsa ostala priporočila, ki jih Varuh zapiše v svoja letna poročila. V poročilu za leto 2018 je urad varuha državnim institucijam dal 88 novih priporočil. V šestih letih mandata Vlaste Nussdorfer so državni organi dobili 575 priporočil. Uresničili naj bi jih približno dve tretjini.

Vlasta Nussdorfer

varuhinja človekovih pravic

“Varuh je svoje delo opravil s tem, da je na nepravilnosti in kršitve opozoril. To je njegova naloga. Izvršna oblast mora priporočila uresničiti. Zakonodajna oblast pa ima pri tem pomembno nadzorno funkcijo.”

Če ne odgovarjajo Varuhu, kako odgovarjajo ljudem?

Na vprašanje, koliko državni organi upoštevajo varuha človekovih pravic odhajajoča varuhinja vseeno odgovarja pozitivno: “Z leti smo ugotovili, da smo prepoznavni.” Bili so soočeni tudi s tem, da od državnih organov, ki so jih opozarjali na nepravilnosti, sploh niso dobili odgovora. “Če ne odgovarjajo Varuhu, kako šele odgovarjajo ljudem?” se sprašuje Nussdorferjeva. Na težavo so opozorili kabinet predsednika vlade v prejšnjem mandatu in po tistem se je odzivnost izboljšala. Varuhinja in njeni namestniki so uveljavili prakso rednega srečevanja z ministri.

Organi morajo ljudem pomagati

Vlasta Nussdorfer je mandat nastopila v času gospodarske krize. Začetek njenega dela so zato zaznamovale socialne stiske, brezposelnost in brezdomstvo. Stvari so se sčasoma umirile, ne pa izzvenele, zato upa, da bodo Centri za socialno delo po reorganizaciji ljudem nudili potrebno pomoč. Na poslovanjih po 74 občinah je ves čas ugotavljala, da ljudje potrebujejo pravne nasvete, kako naj ukrepajo, in da včasih ne vedo niti za osnovne socialne pravice, ki jih pripadajo. Državni organi morajo ljudem pomagati pri razumevanju predpisov in uveljavljanju pravic, je poudarila.

Sredi mandata so se intenzivirale mednarodne migracije in vsa vprašanja, povezana z njimi. Invalidom, starostnikom in ljudem s posebnimi potrebami je treba pozornost posvečati vseskozi. Številna odprta vprašanja ostajajo na področju zdravstva, etike javne besede, spletnega komuniciranja in tudi okolja, je izpostavila nekatere pereče teme, ki čakajo njenega naslednika.