“Država porabi sedem milijard več, večina pa zaradi tega ne živi bolje”

Vlada bi odhodke zvišala za 550 milijonov evrov oziroma za 3,2 odstotka, na 17,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,1 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Ivanc: Manjši domači multiplikator izdatkov za obrambo

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je za Večer pojasnil, da proračunski dokumenti za leti 2026 in 2027 odražajo slabo izhodišče v letu 2025, ki je bilo posledica gospodarske stagnacije v prvem polletju in tudi določenih elementov na ravni odhodkov, ki jih prejšnji predlog proračuna za leto 2026 še ni obsegal (obramba, zimski dodatek upokojencem ipd.). “Povečana je ocena javnofinančnih odhodkov v letu 2026, zmanjšana pa ocena prihodkov. Posledično bo primanjkljaj državnega proračuna v letih 2026 in 2027 blizu treh odstotkov BDP, kar je dobro odstotno točko več od predhodnih pričakovanj,” razlaga Bojan Ivanc.

Prerazporeditve porabe ob zaključku leta so po njegovih besedah pogoste, predvsem ker redkokatero leto državi uspe zaključiti toliko javnih investicij, kot jih predhodno predvidi v proračunu. Pomembno je izpostaviti, da se del dodatnega primanjkljaja, povezanega z obrambnimi izdatki, ne bo štel v primanjkljaj, ki ga presoja Evropska komisija v okviru preseženega primanjkljaja. “O kakovosti predloženega proračuna je ex ante nemogoče presojati, ker se, kot rečeno, z rebalansi pogosto spreminjajo pravice porabe. Vsekakor pa je domači multiplikator pri večanju izdatkov za obrambo za Slovenijo manjši kot za večje države, ki imajo pomembnejši delež obrambnih podjetij v industriji,” pojasnjuje Bojan Ivanc.

Tajnikar: Primanjkljaj ni kritično visok

Dr. Maks Tajnikar, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji minister za gospodarstvo, je pojasnil, da primanjkljaj državnega proračuna, kot pravilno sklepa tudi minister za finance Klemen Boštjančič, v resnici povečuje plačilno sposobno povpraševanje v državi in s tem lahko pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Vendar je pri tem potrebno upoštevati nekaj opomb. Najprej gre za red velikosti. Dve milijardi evrov takšnega primanjkljaja povečuje celotno efektivno povpraševanje v državi, tega pa je v Sloveniji okoli 120 milijard evrov (povpraševanje na domačem in tujem trgu).

“Državna potrošnja okoli 17 ali 18 milijard evrov s primanjkljajem okoli dve milijardi evrov je preprosto premalo, da bi opazno vplivali na gospodarsko rast. Primanjkljaj v sedanjih razmerah stagnacije rasti slovenskega gospodarstva je preprosto prešibek ukrep, da bi pognal gospodarsko rast, čeprav je v pravo smer,” meni Maks Tajnikar. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi v letih med letoma 2023 in 2025, ko je potrošnja države hitro naraščala, a kaj več kot upočasnitev padanja rasti, ki jo živimo danes, ni dosegla. V takih razmerah mora finančni minister resno razmisliti, ali je manjša škoda, če popusti zavore pri državnem proračunu, ali pa se izpostavi morebitnim kriznim razmeram na finančnih trgih, kjer lahko v sedanjih razmerah pride čez noč do razsula in scenarijev, ko jih poznamo iz grške zgodbe.

“Prav tako ni nepomembna pripomba, da primanjkljkaj okoli dveh milijardi evrov še vedno ni kritično visok. Leta 2020 je bil 3,5 milijarde evrov, leto kasneje (v času visoke rasti) 2,9 milijarde evrov in celo v letu 2023 - torej v času Golobove vlade - 2,3 milijarde evrov. Ta opazka še posebej velja, če menimo, da sedanji ugled Slovenije na mednarodnih finančnih trgih ni kratkoročnega značaja,” razlaga profesor Tajnikar. Kratkoročno pa po njegovih besedah ni nepomembno tudi vprašanje, za kakšne namene potrebujemo tolike izdatke državnega proračuna. Sredstva za plače, božičnico, zdravstvo, pokojnine, dolgotrajno oskrbo in celo za obrambo bodo v glavnem krepila dohodke gospodinjstev. Samo nekatere postavke so vezane na investicije. Zna se zgoditi, da ti dohodki ne bodo krepili potrošnje gospodinjstev na sploh, ker se bodo privarčevali za negotovo bodočnost, in bodo okrepili le potrošnjo za vsakodnevno življenje, kot je potrošnja za hrano. Tam bodo cene narasle, a splošna rast cen bo skromna in bo na stroškovni način (prek večjega stroška dela ob pomanjkanju povpraševanja) zaustavljala rast.

“Tudi zato ne pričakujem, da bi večja državna potrošnja lahko opazno večala gospodarsko rast ali izzivala inflacijo na sploh. Ker je le malo postavk med izdatki državnega proračuna vezanih na investicije, tudi ni pričakovati, da bi tak proračun prek povečevanja materialnih zmogljivosti trasiral dolgoročno rast. Sicer pa za tako rast tako in tako ni delovne sile,” pravi Maks Tajnikar.

Križanič: Ne po poti Francije

Nekdanji minister za finance dr. France Križanič je razložil, da je slovenski javnofinančni primanjkljaj po podatkih državnega statističnega urada (Surs) lani predstavljal le 0,9 odstotka BDP, v prvi polovici leta 2025 pa dosega 3,1 odstotka BDP. “Se pravi, da smo letos na enaki ravni javnofinančnega primanjkljaja, kot ga predvideva proračun za naslednje leto. Dejanski javnofinančni primanjkljaj bo leta 2026 odvisen od gospodarske rasti, ta pa tudi od spodbud gospodarstvu iz proračunske porabe. Če bo na svetovnem trgu prihodnje leto recesija, je smiselno, da bi bil slovenski javnofinančni primanjkljaj večji od treh odstotkov BDP, če bo konjunktura (povezano s povečanimi obrambnimi izdatki v EU), pa bo naš javnofinančni primanjkljaj manjši od treh odstotkov BDP,” ocenjuje France Križanič. V dolgoročno krizo javnih financ bi po njegovi oceni zašli, če bi (podobno kot Francija) v Sloveniji zmanjšali davčne stopnje, nato pa bi nosilci ekonomske politike nastopali s predlogi krčenja socialne države, tako kot to počno sedaj v Franciji.

Lahovnik: Javni dolg raste hitreje kot BDP

Dr. Matej Lahovnik, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji minister za gospodarstvo, je povedal, da je najbolj zaskrbljujoče to, da javni dolg raste celo hitreje kot BDP, saj je po podatkih statističnega urada javni dolg ob polletju znašal že 69,4 odstotka BDP oziroma več kot dve odstotni točki več kot konec lanskega leta. “Imamo rekordno javno porabo ob rekordnih dajatvah in visokem primanjkljaju, poraba države se bo od leta 2019 do leta 2026 povečala za 70 odstotkov, saj je leta 2019 znašala približno deset milijard evrov oziroma sedem milijard evrov manj. Država torej porabi sedem milijard evrov več kot pred sedmimi leti, večina pa zaradi tega ne živi bolje,” opozarja Matej Lahovnik. Visok primanjkljaj po njegovih ugotovitvah sploh ni posledica kakšnih izrednih ukrepov, saj imamo za poplavne ukrepe namenske vire, kar je ugotovil tudi fiskalni svet.

“Sicer pa imam občutek, da imamo dva finančna ministra, enega, ki se na družbenem omrežju LinkedIn pritožuje, kako drugi kolegi ministri v vladi ne razumejo, da je treba tudi varčevati, in drugega, ki ob javnih nastopih zatrjuje, da tako visoka poraba ni problem,” še poudarja Matej Lahovnik. •