Društvo in sindikat za boljše razmere v medijih

SLOVENIJA > Uredništva so si v zadnjih letih prizadevala, da se prilagodijo novim medijskim trendom, novinarji pa so se spremenili v “vsebinske in tehnološke multipraktike,” so navedli v Društvu novinarjev Slovenije. Kljub vsem prizadevanjem novinarjev pa vodstva medijskih hiš niso uspela učinkovito monetizirati novinarskih vsebin, so kritični. Poslovnih modelov, ki bi dolgoročno delovali, po njihovem opažanju še vedno ni.

Kot so dodali, je to deloma res posledica majhnega trga, omejenega s slovenskim jezikom in drugih družbenih sprememb. Vendar po njihovem prepričanju ne gre zgolj za to. Prepričani so, da bi morala tudi poslovodstva medijev odigrati svojo vlogo pri izboljšanju položaja medijev. “Zgolj odpuščanje novinarjev in krčenje vsebin ne bosta zagotovili dolgoročnega obstoja kakovostnega novinarstva,” so poudarili.

Neodvisno novinarstvo ključna javna dobrina

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres opozarja, da je svobodno in neodvisno novinarstvo ključna javna dobrina. Umetno inteligenco vidi kot izjemno grožnjo svobodi medijev. Najboljše orodje proti tej grožnji se mu zdijo informacije, ki temeljijo na dejstvih. Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pa je posvarila, da se zaradi lažnih novic ali težko opaznega spreminjanja fotografij ter tonskih in video posnetkov lahko zmanjša zaupanje v demokratične sisteme. Pri soočanju s temi izzivi morajo sodelovati tako vlade kot mediji in civilna družba, je pozvala. Generalna skupščina ZN je 3. maj razglasila za dan svobode medijev leta 1993.

V društvu so izzive ponazorili v odprtem pismu izmišljenega anonimnega novinarja kot prototipa sodobnega novinarja. Izmišljeni anonimni novinar v odprtem pismu, ki ga naslavlja na direktorja medija, navaja, da se je v zadnjih 20 letih iz novinarja, ki se dnevno osredotoča na pripravo največ ene zgodbe, spremenil še v fotografa, snemalca, montažerja, skrbnika družbenih omrežij oziroma vplivneža, nenazadnje pa tudi v podcasterja. Kot nadaljuje, se je z leti iz novinarja specialista in komentatorja spremenil v nekakšnega vsebinskega vseznalca s poglobljenim poznavanjem različnih vsebinskih področij, ki so jih v preteklosti pokrivali drugi.

Sindikat za upor proti neustreznim razmeram

Sindikat novinarjev Slovenije je prav tako nezadovoljen s položajem, v katerem so se znašli novinarji. Odpuščanja, prelaganje dela na tiste, ki ostajajo, premalo možnosti za poglobljeno in terensko delo, vse slabše plače, zasebno lastništvo nad novinarstvom kot javno službo in šibitev javnih medijev ni nekaj, na čemer je mogoče graditi pravo novinarstvo, menijo.

Za nezadovoljstvo imajo veliko konkretnih razlogov. Po njihovih navedbah je število zaposlenih na novinarskih delovnih mestih denimo pri časniku Delo s 146, kolikor jih je bilo leta 2017, do leta 2023 upadlo na 113, danes pa jih je še manj. Podobni trendi so na Dnevniku, Primorskih novicah in Večeru.

Razmere, v katerih se stiska s plačami in nenehno žuga z odpuščanji, vlada pa kot ustanoviteljica ne nameni zadostnih sredstev javni Radioteleviziji Slovenija (RTVS), kažejo na širšo prekarizacijo novinarskega in drugih poklicev v medijih, so posvarili. Temu se je treba po njihovih besedah upreti.