Do težko dostopnih terapij brez zbiranja zamaškov

LJUBLJANA > Zakon, ki ga je danes podprlo 72 prisotnih poslancev brez glasu proti, je nastal na podlagi pobude Socialnih demokratov. Prvopodpisana pod pobudo - piranska poslanka Meira Hot - je med razlogi za uvedbo posebnega sklada namenjenega financiranju zdravljenja redkih bolezni izpostavila tudi željo, da se sistemsko uredi financiranje zdravljenja tovrstnih obolenj. Doslej je namreč tovrstno finančno breme bremenilo predvsem družine bolnikov, ki so se za zagotavljanje sredstev morale zanašati na dobrodelne organizacije in tudi na javne akcije zbiranja denarja. “S tem zakonom ne rešujemo vseh težav slovenskega zdravstva in tega si ne smemo lagati. Rešujemo pa tisto, kjer je stiska največja, kjer je pravočasna terapija lahko razlika med življenjem in smrtjo. Zdravljenje ne sme biti odvisno od medijske pozornosti ali dobrodelnih akcij. Mora biti pravica,” je poudarila. Po njenih besedah zakon prinaša tri ključne rešitve, in sicer jasen in transparenten mehanizem odločanja o financiranju terapij za redke bolezni, ki temelji na strokovnih merilih, ter finančno stabilnost in predvidljivost.

Pred uzakonitvijo je pobuda doživela
nekaj sprememb

S sprejetimi dopolnili na odboru državnega zbora za zdravstvo je bil v torek predlog zakona o skladu za redke bolezni preimenovan v sklad za financiranje zdravljenja redkih bolezni, je po seji odbora pojasnila pobudnica Meira Hot. V Piranu izvoljena poslanka je takrat dodala, da je ključna novost po seji odbora uvedba državne finančne varovalke. Če sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in donacij ne bodo zadostovala, bodo razliko zagotovili iz proračuna.

“V prvi obravnavi je bil predviden poseben namenski proračunski sklad v okviru vlade, ki bi ga upravljalo ministrstvo, pristojno za finance. Z amandmaji se ta koncept opušča. Sklad se tako po novem umešča v okvir Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer se bodo sredstva sklada vodila na ločeni računovodski evidenci,” je pojasnila. ZZZS mora po predlogu vzpostaviti ločeno računovodsko evidenco sklada v 30 dneh od uveljavitve zakona. V nadaljnjih 15 dneh pa mora nanjo prerazporediti sredstva, ki so bila v finančnem načrtu za leto 2026 predvidena za zdravljenje redkih bolezni oziroma najmanj osem milijonov evrov.

Sklad bi po zakonodajnem predlogu zagotavljal sredstva za financiranje zdravstvenih storitev zdravljenja redkih bolezni in uvoz zdravil. Bolniki bi bili do financiranja upravičeni, če gre za zdravstvene storitve, za katere v Sloveniji ni enakovredne oblike zdravljenja ali enako učinkovitega zdravila. Upravičeni bi bili tudi, kadar gre za zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet v Evropski uniji, imajo pa dovoljenje za promet tretje države z enakimi zdravstvenimi standardi, kakršni veljajo v Evropski uniji. Vlagatelji bi v tem primeru morali k vlogi priložiti tudi mnenje zdravniškega konzilija ter zahtevati, da se v konzilij vključi dodatni član iz tujine. Ta mora biti član evropske referenčne mreže ali nacionalne mreže za redke bolezni države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Hkrati predlog omogoča dostop do naprednih zdravil po t. i. pospešenem postopku, ki se bo lahko uporabil, ko bo odbor za zdravila za uporabo v humani medicini Evropske agencije za zdravila podal pozitivno mnenje, dokončno dovoljenje za promet v Evropski uniji pa še ne bo izdano, ali ko bo dovoljenje na ravni Evropske unije že izdano, vendar zdravilo v Sloveniji še ne bo uvrščeno na listo zdravil, ki se financirajo iz obveznega zavarovanja. Financirali bodo tudi stroške vključitve v klinično raziskavo najmanj tretje faze, če gre za zdravilo z že izkazano klinično relevantno učinkovitostjo in če stroškov ne krije izvajalec raziskave.

Društvo Viljem Julijan je v sporočilu za javnost opozorilo, da do kritja stroškov zdravljenja ne bodo upravičeni otroci, ki so vključeni v prvo fazo klinične študije, ampak zgolj bolniki, vključeni v tretjo fazo. Zakon so kljub temu označili za korak naprej in žarek upanja za nekatere otroke.

Pobudo podprla tudi opozicija

Zakonsko ureditev tovrstnega financiranja zdravljenja je podprla tudi opozicija. “Ta zakon je zdaj prvi poskus, da se na tem področju poskuša nekaj sistemsko narediti. Razumem tudi pomisleke zakonodajno-pravne službe, ampak mislim, da ta prvi korak moramo narediti,” poudaril Jože Tanko iz SDS. V SDS so sicer znova neuspešno predlagali dopolnilo, ki ga je pred tem zavrnil že odbor. Predlagali so namreč, da bi družinam, ki jim konzilij zdravnikov zdravljenja ne odobri in se odločijo za zbiranje denarja, sklad doplačal zdravljenje v tujini, če zberejo vsaj 20 odstotkov potrebnih sredstev. “Mislim, da bi bilo smiselno, da bi družinam, ki zberejo vsaj 20 odstotkov potrebnih sredstev, moral sklad ne glede na stališča zdravstvene stroke to storitev v tujini sofinancirati,” je povedal Tanko. Dodal je, da v teh primerih družine same prevzamejo tveganje zdravljenja. Hot je odgovorila, da dopolnilo ne rešuje problematike, ki jo je navedel Tanko. Po njenem mnenju je v takih primerih ključna določba, da se lahko v konzilij zdravnikov vključi tuji strokovnjak, kar bo dalo staršem možnost, da vključijo zdravnika, ki tako zdravljenje izvaja. Kljub zavrnitvi omenjenega dopolnila so v SDS zakon podprli. Razloge za podporo zakonu je poslanec NSi Aleksander Reberšek utemeljil s tem, da morajo imeti vsi poslanci isti cilj: “Ta cilj je, da če je otrok bolan, če ima redko bolezen, če zdravilo za to obstaja, to zdravilo tudi dobi in da to zdravilo plača država brez pardona”.