Med podpisniki pisma Golobu tudi 14 primorskih direktorjev zdravstvenih ustanov
Med direktorji zdravstvenih ustanov, ki so zaradi plačnih nesorazmerij zagrozili celo z odstopom, so tudi številni primorski. Od 18 direktorjev pisma premierju Robertu Golobu niso podpisali le direktorji koprskega, sežanskega in tolminskega zdravstvenega doma ter Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Zanimalo nas je, kako utemeljujejo svoj (ne)podpis.
PRIMORSKA, SLOVENIJA > “Združenje zdravstvenih zavodov in znotraj njega združenje direktorjev v zdravstvu že dobri dve leti opozarjata na plačna nesorazmerja, ko gre za vodilne. Direktorji in strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov smo vsaj pet razredov niže od zdravnikov. Z novimi popravki plač se bo to raztegnilo kar na deset plačnih razredov zaostajanja. Zato morajo biti sočasno primerno in pravično urejene plače vodilnih,” poudarja Petra Kokoravec, direktorica novogoriškega ZD.
Na to so v prvem pismu opozorili že bivšega zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, z drugim zdaj novo vlado. Če ostanejo plače vodilnih tako podcenjene, se ne bo nihče več potegoval za ta dela, opozarja Kokoravec. “Kolikor vem, so vodilni v javnih zdravstvenih zavodih podplačani že od leta 2009 dalje in se ta prepad samo poglablja. Sodimo v plačno skupino B, kjer nimamo niti pravice do izplačila nadur, čeprav pogosto delamo krepko čez redni delovnik. Zato je vse plače, za vsa dela v zdravstvu, treba istočasno in celovito urediti.”
Povprečni direktor v 57. oziroma 53. plačnem razredu
Povprečni direktor slovenske bolnišnice se uvršča v 57. plačni razred, strokovni direktor vsaj en plačni razred nižje. Povprečni direktor zdravstvenega doma se uvršča v 53. plačni razred, strokovni vodja vsaj en plačni razred nižje.
Tudi Matjaž Krajnc, direktor piranskega ZD, meni, da gre za resen problem, ki je sicer znan, “vprašanje pa je, koliko je znan premierju”. “Opazka, da je naše pismo otročje, daje slutiti, da s tem problemom ni seznanjen, in je tudi odgovor, milo rečeno, otročji. Ta vprašanja je treba takoj celovito rešiti, in to znotraj stebra plačnega sistema za zdravstvo, saj gre tudi pri direktorjih in strokovnih direktorjih za delo v javnem zdravstvenem sistemu.” Javni zavodi, tako Krajnc, potrebujejo dobro usposobljene strokovnjake, saj na teh funkcijah osebno in z vsemi sankcijami odgovarjajo za poslovodenje. “To odgovorno delo mora biti dostojno plačano. Če ga že plača razvrednoti, se zanj ne bodo potegovali res sposobni kadri. In če se ne bodo, bodo ti javni zavodi v rdečih številkah in bodo na hitro razpadli. Tega si najbrž odgovorni ne želijo!?”
Svarila pred škodo za zdravstveni sistem
Jurij Šorli, namestnik predsednika združenja direktorjev v zdravstvu, sicer direktor bolnišnice Topolščica, poudarja, da se vsi poslovodni zaposleni v javnem sistemu dobro zavedajo, da so bili prvi na vrsti zdravniki in medicinske sestre, ker jih akutno primanjkuje. “A ker gre za nastajajoči plačni steber za celoten zdravstveni resor, kamor sodimo tudi poslovodni kadri, je treba istočasno urediti tudi naše plače,” poudarja in opozarja, da bi nedopustna nesorazmerja lahko naredila ogromno škodo v javnem zdravstvenem sistemu - od pomanjkanja usposobljenih kadrov do slabega poslovanja in obstoja javnih zavodov. “Zato verjamemo, da bomo upoštevani. Kajti gre za kader, ki je dolžan skrbeti za zakonitost, dobro poslovanje, razvoj, dostopnost, posodabljanje in kakovostno dejavnost za bolnike v javnem sistemu.”
“Vsakomur, ki ocenjuje to delo na pamet, svetujem, naj samo za tri mesece prevzame vodenje javnega zdravstvenega zavoda v osnovnem zdravstvu, pa bo z lastnimi tako pridobljenimi izkušnjami uvidel, da ni vse tako, kot se sodi od daleč,” je neposreden tudi Egon Stopar, direktor ZD Ajdovščina. “Žal so razmere take, da odločevalci, tudi tisti, ki so sicer strokovni, sploh ne razumejo problematike primarnega zdravstva. To je tako zato, ker se že desetletja s problematiko osnovnega zdravstva sploh nihče od odgovornih nikoli ni ukvarjal. Istočasno pa smo tako ali tako za vse krivi direktorji!” je oster.
Podpora tudi v ZD Koper
Čeprav direktorja koprskega ZD Igorja Hrvatina ni med podpisniki pisma premierju in vladi, so nam iz koprskega ZD odgovorili, da “pobudo oziroma prenovo celovitega plačilnega sistema javnih zavodov podpiramo.”
Poskušali smo dobiti tudi izjavo direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslava Marčana, ki pa je zaradi bolezni odstoten.
V “diskriminatornem” položaju
Več kot sto direktorjev zdravstvenih domov in bolnišnic je na premierja Roberta Goloba pismo z opozorilom, da bodo plače nekaterih zdravnikov po 1. aprilu presegle njihove plače, naslovili prejšnji teden. V pismu so zapisali, da razmišljajo o odstopu, če nesorazmerja ne bodo odpravljena, saj “nimamo več nikakršnega motiva za nadaljevanje dela na vodilnih delovnih mestih, za bistveno nižjo plačo od kolegov, ki jih vodimo”.
S spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Sloveniji se bodo po 1. aprilu najbolj izkušeni zdravniki namreč uvrstili v 62. plačni razred, v nadaljevanju pa do 66. plačnega razreda.
Petra Kokoravec
direktorica ZD Nova Gorica
“Sodimo v plačno skupino B, kjer nimamo niti pravice do izplačila nadur, čeprav pogosto delamo krepko čez redni delovnik.”
Osnovna plača zdravnika bo tako močno presegala plače vodilnih v javnih zdravstvenih zavodih, ki poleg tega niso upravičeni do plačila za opravljeno nadurno delo in ne do dodatkov, do katerih so upravičeni ostali zaposleni, podpisniki pisma opozarjajo, da so postavljeni v povsem neprimerljiv in diskriminatoren položaj glede na zahtevnost in odgovornost delovnega mesta.
“Direktorji in strokovni direktorji v javnih zdravstvenih zavodih so že doslej zaostajali za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov,” so zapisali.
Matjaž Krajnc
direktor ZD Piran
“To odgovorno delo mora biti dostojno plačano. Če ga že plača razvrednoti, se zanj ne bodo potegovali res sposobni kadri. In če se ne bodo, bodo ti javni zavodi v rdečih številkah in bodo na hitro razpadli.”
Golob: to je otročje
Robert Golob je pismo direktorjev označil za otročje. V plačnem sistemu je reforma nujna, niso pa po njegovem nujno samo direktorji zdravstvenih zavodov tisti, ki so podplačani. “2000 zdravnikov je plačanih bolje od mene, pa zato ne razmišljam, da bi odstopil,” je dejal. Plačna reforma bo morala pripeljati do tega, da bomo vsi plačani tako, kot je potrebno in po učinku. Ta sistem ne bo vzpostavljen čez noč, zagotovo ne do 1. aprila, je še opozoril Golob.
Egon Stopar
direktor ZD Ajdovščina
“Žal so razmere take, da odločevalci, tudi tisti, ki so sicer strokovni, sploh ne razumejo problematike primarnega zdravstva.”
Direktorji javnih zdravstvenih ustanov so glede na podatke v povprečju plačani bolje kot drugi javni uslužbenci z nazivom “direktorja”, so pa podplačani v primerjavi z nekaterimi zdravniki. Po podatkih, ki so jih pri portalu necenzurirano.si zbrali in analizirali s pomočjo portala plač v javnem sektorju, se plače direktorjev v javnih zdravstvenih zavodih gibljejo od 1800 evrov bruto pri manjših zdravstvenih domovih do več kot 5000 evrov bruto pri največjih bolnišnicah. Nekateri izmed njih so si v zadnjih mesecih zaradi uspešnega vodenja prislužili še najmanj eno plačo v obliki nagrade za delovno uspešnost. Pregled plač razkrije tudi visoke razlike med najbolje in najslabše plačanimi. Njihova višina očitno ni toliko odvisna od tega, kako velik poslovni sistem vodijo in koliko ljudi imajo pod seboj.
