Denar iz novega zadolževanja bo namenjen izdatkom iz kategorije upravičenih socialnih projektov

Slovenija se je po dobrem letu dni vnovič zadolžila na japonskem trgu. Po lanski prvi izdaji obveznic v jenih je tokrat izdala za 31 milijard jenov (približno 175 milijonov evrov) samurajskih obveznic. Na ministrstvu za finance navajajo, da razmišljajo tudi o prvi izdaji obveznic v kitajskih juanih. Za zadolžitev na kitajskem trgu bi država Slovenija v prihodnjem letu izdala obveznice panda.

Triletne samurajske obveznice, s katerimi se je pravkar zadolžila na japonskem trgu, imajo obrestno mero 1,24 odstotka. Za namen zaščite pred tečajnimi tveganji je bila po navedbah ministrstva za finance izvedena valutna zamenjava v evre v celotni vrednosti izdaje. Zbrana sredstva bodo namenjena izključno financiranju oziroma refinanciranju izdatkov, ki sodijo v kategorije upravičenih socialnih projektov.

Nevarnost valutnega tveganja

“Z izdajo triletne obveznice s fiksno obrestno mero smo postali prva država iz srednje in vzhodne Evrope, ki je letos izdala samurajsko obveznico. Po zelo uspešni lanski prvi izdaji socialne samurajske obveznice smo še utrdili svojo prisotnost na japonskem trgu,” so zapisali na ministrstvu za finance.

Dr. Mejra Festić, profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije, je pojasnila, da je pri zadolževanju v tuji valuti problem valutno tveganje. Tako se državi lahko zgodi, da se glavnica bistveno poveča, kar se je zgodilo varčevalcem v švicarskih frankih. Slovenski finančni sistem je sicer zaradi svoje enostavnosti potencialno manj občutljiv na šoke mednarodnega finančnega okolja. “Doma in v Evropi je dovolj denarja, ki nas ne izpostavlja valutnemu tveganju. Slovenija je malo gospodarstvo in je kot vsako malo gospodarstvo odprto,” razlaga Mejra Festić. Po njenih besedah je smiselna izdaja državnih obveznic za domači trg, pri čemer bi mobilizirali prihranke gospodinjstev in nefinančnih družb. V tem primeru bi kupna moč ostala doma, saj obrestne prihodke prejmejo domači ekonomski subjekti. “Vloge gospodinjstev in nefinančnih družb v bankah so junija namreč letos znašale 69 odstotkov bilančne vsote bank oziroma približno 42 milijard evrov. Znesek izdaje bi tako bil zlahka odkupljen,” pravi Merja Festić.

Na fiskalnem svetu, ki ga vodi dr. Davorin Kračun, so pojasnili, da je odločitev o zadolževanju na različnih trgih in širitev na trge zunaj območja evra odvisna od tržnih razmer in od ocene o potrebi po prisotnosti na več trgih. Izdaji “ljudske obveznice” lani in letos sta bili tipičen primer zadolževanja države, ki ni nujno zagotovilo najnižjih stroškov za izdajatelja, so pa bili pri tem zasledovani drugi pomembni cilji. “Ob zadolževanju v valuti, ki ni nacionalna valuta, imajo pomembno vlogo tudi tečajna tveganja oziroma zavarovanja proti tečajnim nihanjem, ki postanejo del stroška celotne zadolžitve,” razlagajo na fiskalnem svetu.

Ne le vir financiranja, tudi platforma za sodelovanje

Pojasnjujejo tudi, da je financiranje proračunskih primanjkljajev oziroma refinanciranje dolga osnovna naloga zakladnice. Namenov zadolževanja pa ne komentirajo, saj jih zanima vzdržnost javnega dolga. “Namen porabe sredstev, ki izvirajo iz zadolževanja, sicer na vzdržnost dolga vpliva posredno prek sprememb gospodarske aktivnosti oziroma zlasti gospodarskega potenciala,” pojasnjujejo na fiskalnem svetu.

“Slovenija pristopa k samurajskemu trgu strateško, saj tega trga ne vidi zgolj kot vir financiranja, temveč tudi kot platformo za poglobljeno sodelovanje z japonskimi vlagatelji,” poudarjajo na ministrstvu za finance. Glede na letošnje financiranje proračuna je bil po njihovih besedah glavni cilj te transakcije ohraniti vidno prisotnost na japonskem trgu po stroškovno učinkoviti ceni, medtem ko je bil skupni ciljani obseg izdaje sekundarnega pomena. Zato se je Slovenija tokrat odločila za izdajo ene same tranše v omejeni višini. Na ministrstvu za finance načrtujejo, da bi obveznice v jenih izdajali redno, po možnosti vsako leto.

V prihodnjem letu načrtujejo tudi prvo zadolžitev na kitajskem trgu z izdajo obveznic panda v predvideni višini do pet milijard juanov (605 milijonov evrov). Minister za finance Klemen Boštjančič pojasnjuje, da je načrt za to zadolžitev del strategije za nadaljnje odpiranje slovenskega gospodarstva v času zaostrovanja trgovinskih napetosti in sprememb industrijske politike v ZDA in na Kitajskem.

Minister za finance Klemen Boštjančič pojasnjuje, da je načrt za zadnjo zadolžitev del strategije za nadaljnje odpiranje slovenskega gospodarstva v času zaostrovanja trgovinskih napetosti.

Foto: Foto: Robert Balen

Večina dolga državnega proračuna je najeta v evrih

Na fiskalnem svetu pa pravijo, da je širitev nabora investitorjev praviloma pozitivna, saj se z manjšanjem njihove koncentracije zmanjšuje izpostavljenost ob morebitnih nenadnih spremembah zaupanja na finančnih trgih. Podobno kot širitev nabora investitorjev je širitev nabora instrumentov zadolževanja ugodna tudi z vidika prepoznavnosti države na finančnih trgih. Finančni trgi namreč praviloma pozitivno sprejemajo sposobnost države za zadolžitev na različnih trgih in z različnimi instrumenti.

“Načrtovani znesek zadolžitve v juanih bi predstavljal dober odstotek trenutnega celotnega dolga sektorja država, zato ne moremo govoriti o prekomerni odvisnosti od investitorjev, ki bi kupovali tovrstne obveznice,” ocenjujejo na fiskalnem svetu.

Trenutno je po njihovih podatkih večina dolga državnega proračuna (97 odstotkov) najeta v evrih. Podobno kot pri načrtovanemu zadolževanju v jenih bi bilo tudi pri zadolževanju v juanih poglavitno tveganje tečajno. Zavarovanja pred tečajnimi tveganji so standardni del sklepanja poslov v valutah, ki niso enake nacionalni valuti, pomenijo pa dodaten strošek, ki ga je treba všteti v celoten strošek tovrstnih zadolžitev, razlagajo na fiskalnem svetu. •