Delavska koalicija proti pokojninski reformi, sindikat upokojencev za

SLOVENIJA • Delavska koalicija, ki nasprotuje pokojninski reformi, je začela zbirati 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Menijo, da je septembra sprejeta pokojninska reforma, ki naj bi začela veljati prihodnje leto, usmerjena proti delavcem. Delavska koalicija svari, da bo po reformi treba delati dlje, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bo daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja. Hkrati jo vidijo kot nepravično, ker ne zvišuje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki velja za delodajalce. Zanje ta še vedno ostaja 8,85 odstotka, za delavce pa 15,50 odstotka. Podpise bodo zbirali do 11. novembra, s pomočjo prostovoljcev pred upravnimi enotami ali krajevnimi uradi po vsej državi.

Ministrstvo: Ne bodo vsi delali do 67. leta

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarja, da nasprotniki reforme predstavljajo manjši del sindikalnega zastopstva in da so njihove trditve zgolj posplošeni slogani brez prave podlage. Poudarjajo, da nasprotniki reforme v primerjavi s podporniki reforme niso pokazali konkretnih izračunov in da trditev, da bodo pokojnine nižje, preprosto ne drži. S kombinacijo odmernega odstotka in referenčnega obdobja bodo pokojnine v povprečju odmerjene višje za 6 do 14 odstotkov, pri čemer bodo največ pridobili tisti z najnižjimi dohodki, zagotavljaljo na ministrstvu. S tem ko po 40 letih delavci prejmejo pokojnino v višini približno 70 odstotkov povprečja svojih plač, pa bo sistem tudi bolj pregleden, so prepričani.

Prav tako po njihovem ne drži trditev, da bomo vsi delali dlje ali celo do 67. leta. Osnovno vodilo pri reformi je namreč upokojitev po 40 letih dela, vendar ne pred 62. letom. Še pred 62. letom pa se bodo lahko upokojili tisti, ki so začeli delati pred 20. letom, skrbeli za otroke ali služili obvezni vojaški rok. S temi okoliščinami bo tudi po reformi še vedno možna upokojitev pri 57. oziroma 58. letu starosti.

Kdor je začel delati pri 18 letih, se bo tudi po reformi upokojil s 60 leti, pri čemer naj bi bila pokojnina višja. Za tiste, ki dopolnijo 62 let, še vedno velja pogoj 40 let dobe. Tisti, ki bodo delali več kot 40 let, naj bi imeli občutno višje odmerjeno pokojnino. Upokojitvena starost pa se ne spreminja za delavce v poklicnem zavarovanju, denimo za policiste, gasilce, rudarje in livarje, so pojasnili na ministrstvu. “Če reforma pade, ne bo dviga pokojnin za približno 8000 prejemnikov najnižje pokojnine v višini 150 evrov, dviga najnižjih invalidskih pokojnin za 22 odstotkov, kar vpliva na približno 32.000 upokojencev, ter dviga vdovskih in družinskih pokojnin takoj prihodnje leto. Vsi ti ljudje bodo na slabšem. Nova pokojninska reforma, ki je neizogibno dejstvo, pa se bo oblikovala pod drugačnimi pogoji in ne bo niti pol toliko delavska, kot je zdaj,” so prepričani na ministrstvu.

“Ne bo dviga pokojnin za najranljivejše”

Tudi reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, KNSS - Neodvisnost, SZS Alternativa in ZDSS Solidarnost - so ob začetku zbiranja podpisov za referendum proti spremembam pokojninske zakonodaje jasno sporočile, da ne podpirajo morebitnega referenduma in zbiranja podpisov zanj. “V primeru padca pokojninske reforme na referendumu ne bo dviga prejemkov najranljivejših skupin - invalidskih prejemkov, vdovskih in družinskih pokojnin, ki je predviden že z letom 2026. Odmera za pokojnino bo ostala na 63,5 odstotka in se ne bo dvignila na 70 odstotkov. Prav tako ne bo povečanja odmernega odstotka za 3 odstotne točke za vsako leto dela nad 40 let za tiste, ki še nimajo izpolnjenega tudi starostnega pogoja za upokojitev. Ne bo odpravljena omejitev uveljavljanja višjega odmernega odstotka za tiste, ki imajo več kot tri otroke, in ne bo izplačila zimskega dodatka za upokojence,” so izpostavili zagovorniki pokojninske reforme.

V zvezi s podaljšanjem referenčenega obdobja pojasnjujejo, da čeprav bi zgolj podaljševanje referenčnega obdobja za posameznega zavarovanca lahko pomenilo nižjo pokojnino, bo zlasti bistveno višji odmerni odstotek ta negativni učinek več kot kompenziral, poleg tega pa se pri referenčnem obdobju ne bodo upoštevala več zgolj zaporedna leta, temveč se bo od referenčnega obdobja odštelo pet najslabših let, ki niso nujno zaporedna, in bodo torej izločena posamezna leta z nižjimi prejemki, ne glede na to, kdaj se je ta odklon zgodil. Dodatno bodo izločena tudi druga tipično slaba obdobja (dolgotrajne bolniške, nadomestila za brezposelne na zavodu za zaposlovanje, starševske odsotnosti ...), ker se bo namesto denarnih nadomestil upoštevala polna plača pred tem.

Vplivi novega usklajevanja pokojnin

Poudarjajo, da bo učinek takšne spremembe pozitivno vplival na odmero pokojnin, kar so pokazale tudi simulacije, ki so bile izdelane za potrebe pogajanj o pokojninski reformi, narejene na vzorcu 400.000 posameznic in posameznikov, zaradi česar ne dvomijo o teh izračunih. Predvsem pa je popolnoma nesporno, da podaljševanje referenčnega obdobja ne bo imelo nikakršnega negativnega učinka na tiste, ki se jim pokojnina odmerja od najnižje pokojninske osnove (v tem trenutku torej za vse tiste, katerih plača je do slabih 1900 evrov bruto). Slednji bodo v celoti deležni učinkov zvišanja odmernega odstotka na 70 odstotkov. Njihova prva pokojnina po izteku prehodnih obdobij bo za približno enajst odstotkov višja kot do sedaj. Ob tem še dodajajo, da izračunov, ki bi dokazovali nasprotno, do sedaj niso videli in z njimi tudi niso seznanjeni.

Odločno tudi zavračajo trditve o realnem padanju pokojnin, ki naj bi ga prinesel nov način usklajevanja pokojnin, saj pokojninska reforma ohranja tako usklajevanje pokojnin z inflacijo kot tudi usklajevanje pokojnin z rastjo plač, kar pomeni, da bodo pokojnine realno še naprej rasle ali vsaj ohranjale realno vrednost. Drži pa, da bi utegnila biti zaradi nove formule rast pokojnin v primeru inflacije, ki bi bila nižja od rasti plač, nekoliko počasnejša. Ob tem je treba poudariti, da bo sprememba na področju usklajevanja pokojnin še nadaljnjih deset let zgolj minimalna, pri čemer se ohranja možnost izredne uskladitve pokojnin in redno spremljanje učinkovanja spremenjene formule za usklajevanje v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) menijo, da so v danih možnostih dosegli, kar je bilo mogoče, zato je reforma zanje sprejemljiva in so proti referendumu. So pa napovedali, da ko bodo uvedeni prvi popravki po uveljavitvi novega zakona, nameravajo predlagati spremembe pri izplačilu letnega dodatka. Želijo, da se namesto v petih izplačuje v dveh različnih zneskih. Zavzeli se bodo tudi za zvišanje vdovskega dodatka k lastni pokojnini upravičenca. •