Covid-19 pet let po prvi smrtni žrtvi ostaja smrtonosen: z mutacijami je vse manj nevaren
Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev dotlej neznane bolezni, ki so jo poimenovali covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih terjala več kot sedem milijonov življenj.
S cepivi se je povečala imunost na bolezen težje močno zmanjšalo
število smrti in težje obolelih za covidom. Foto: Tomaž Primožic/FPA
LJUBLJANA, ŽENEVA
> Zdaj je covid-19 endemična bolezen, za katero ljudje še vedno umirajo, a manj pogosto kot na vrhuncu pandemije.
Iz Kitajske po vsem svetu
V kitajskem mestu Wuhan so prvo smrtno žrtev bolezni, ki so jo prvič zabeležili na Kitajskem decembra 2019, uradno potrdili 11. januarja 2020. Povzročitelj covida-19, novi koronavirus sars-cov-2, se je v manj kot dveh mesecih razširil po vsem svetu.
Maja 2023 je WHO razglasila konec izredne faze pandemije. Po ocenah strokovnjakov je novi koronavirus od takrat postopoma postal endemičen, z občasnimi ponovnimi izbruhi, podobnimi gripi, čeprav manj sezonskimi. Tudi javnost nanj ni več tako pozorna.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so od pojava prvih okužb decembra 2019 doslej uradno zabeležili okoli 777 milijonov primerov okužb s covidom-19 in več kot sedem milijonov smrtnih žrtev. Dejansko število umrlih za covidom je po ocenah najverjetneje bližje 20 milijonom.
WHO je 11. marca 2020 razglasila pandemijo covida-19, katerega simptomi so visoka telesna temperatura, kašelj in oteženo dihanje, pogosto pa ga spremljata izguba voha in sposobnosti okušanja. Dva dni zatem je za središče pandemije proglasila Evropo.
Milijardam ljudi je covid za nekaj časa povsem spremenil življenje. Bližino soljudi je zamenjala razdalja najmanj 1,5 metra, rokovanje druge oblike pozdrava, druženje se je preselilo na splet.
V Sloveniji so prvi primer okužbe s koronavirusom potrdili 4. marca. Epidemijo covida-19 pa so razglasili 12. marca. Dva dni kasneje je covid-19 v Sloveniji terjal prvo smrtno žrtev.
Pandemija obrnila svet na glavo
Pandemija je v številnih deželah ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in letalski promet. Države so v prizadevanjih za zajezitev virusa zapirale meje ter odpovedovale športne, kulturne in druge prireditve. Med drugim so zaradi covida-19 za leto dni preložili olimpijske igre v Tokiu.
Milijardam ljudi je covid za nekaj časa povsem spremenil življenje. Bližino soljudi je zamenjala razdalja najmanj 1,5 metra, rokovanje druge oblike pozdrava, druženje se je preselilo na splet. Otroci so se šolali na daljavo, številni ljudje so delali od doma, mnogi so ostali brez dela. Razkužila, rokavice in zaščitne maske so postali najbolj iskano blago.
Cepiva hitro razvita, a neenakomerno porazdeljena
Farmacevtska podjetja so v rekordnem času razvila cepiva proti covidu-19, ki so se izkazala za močno orožje proti virusu. Po vsem svetu je bilo doslej uporabljenih že več kot 13,6 milijarde odmerkov. A cepiva so bila neenakomerno porazdeljena, saj so bogate države pokupile velik del prvih odmerkov.
Ponekod še vedno priporočajo poživitvene odmerke, posodobljene za podrazličico omicron, zlasti za ogrožene skupine, kot so starejši. A po podatkih WHO se večina ljudi, vključno s starejšimi in zdravstvenimi delavci, zanje ne odloča.
V času pandemije se je močno okrepil dvom v cepiva, o njih so se razširile številne dezinformacije, v več državah so se okrepila proticepilska gibanja.
Virus postopoma manj nevaren, a še smrtonosen
V drugi polovici leta 2022 se je število okužb in smrtnih žrtev zaradi vse večje imunosti zaradi cepljenja ali predhodne okužbe zmanjšalo.
Virus je tudi mutiral in postal manj nevaren. Odkar se je novembra 2021 pojavila različica omicron, so se kot prevladujoči sev po vsem svetu izmenjevale njene podrazličice. Trenutno je najpogostejša različica omicron KP.3.1.1. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da ni izključeno, da bodo prihodnji sevi bolj prenosljivi ali smrtonosnejši.
Maja 2023 je WHO razglasila konec izredne faze pandemije. Po ocenah strokovnjakov je novi koronavirus od takrat postopoma postal endemičen, z občasnimi ponovnimi izbruhi, podobnimi gripi, čeprav manj sezonskimi. Tudi javnost nanj ni več tako pozorna.
A kljub temu covid-19 ostaja smrtonosen. Po podatkih, objavljenih na spletni strani WHO, je od konca novembra do konca decembra lani za to boleznijo po svetu v 28 dneh umrlo 2307 ljudi.
Dolgi covid
Pri nekaterih ljudeh, ki so preboleli covid-19, simptomi bolezni lahko vztrajajo še več tednov, mesecev ali celo let, kar imenujemo dolgi covid ali postcovidni sindrom.
Med težavami so po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v ospredju utrujenost, zasoplost, zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura, težave s koncentracijo in pri iskanju besed, motnje spanja, bolečine v mišicah in glavobol. Dolgi covid se lahko razvije pri vsakem bolniku s covidom-19, ne glede na resnost bolezni.
Za dolgotrajnim covidom, še vedno slabo poznano boleznijo, je zbolelo na milijone ljudi. Testov ali zdravljenja zanj še ni.
Pripravljenost na prihodnje pandemije
Znanstveniki opozarjajo, da bo prej ali slej izbruhnila nova pandemija, in svet pozivajo, naj se pripravi nanjo. WHO ocenjuje, da je svet na morebitno novo pandemijo bolje pripravljen, a še zdaleč ne dovolj. Države članice WHO se od konca leta 2021 pogajajo o prvi svetovni pogodbi o preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju na pandemije z zavezujočimi zavezami.