“Čebele ne smejo umirati zaradi lakote”
Nizke temperature in obilno deževje so čebelam odnesle spomladansko cvetlično in akacijevo pašo. Da bi preprečili njihovo umiranje od lakote, jih morajo čebelarji krmiti. A tudi če bodo lipova in poznejše paše boljše, je že jasno, da je izgubljena vsaj tretjina, če ne polovica letošnjega pridelka, pravi Vladimir Fajdiga, predsednik Čebelarske zveze Antona Žnideršiča Primorske in Notranjske. Posredno pa bodo zaradi opraševalne vloge čebel izpad občutili tudi pridelovalci sadja in zelenjave.
PRIMORSKA > Pogledi na nekatere čebelnjake so v teh dneh zelo žalostni. Pred njimi ležijo številne mrtve čebele, ki so njih tako imenovane čebele čistilke odnesle iz panjev.
“Nesprejemljivo je, da čebele umirajo od lakote. To je približno tako, kot če bi od lakote umirale krave. Ne smejo, saj gre za domače, gojene živali, ki jih ne smemo prepustiti samih sebi. Kjer se je to zgodilo, je šlo za nepravočasen poseg čebelarja v panj, ki ni bil dovolj odgovoren, izkušen in ni prepoznal znakov lakote čebelje družine. Čebele umirajo zaradi lakote, če jih čebelar ni pravočasno nakrmil . To pa je očitna 'šlamparija' čebelarja,” je jasen Vladimir Fajdiga, čebelarski mojster, sicer tudi predsednik Čebelarskega društva Postojna.
Vladimir Fajdiga
predsednik Čebelarske zveze Antona Žnideršiča Primorske in Notranjske
“Čebele umirajo zaradi lakote, če jih čebelar ni pravočasno nakrmil . To pa je očitna 'šlamparija' čebelarja.”
“Zgodnja pomladanska cvetlična in akacijeva paša sta letos izgubljeni, le nekaj malega so nekateri čebelarji stočili na oljni repici in akaciji, odvisno od mikrolokacije. V glavnem pa je bilo vreme povsem neprimerno za pašo, tako zaradi nizkih temperatur kot padavin,” razlaga Fajdiga. Zaradi neustreznih pogojev cvetlice niso izločale nektarja, čebele pa ne izletale iz panjev. Potem ko so porabile vse zaloge, jih morajo čebelarji torej nujno krmiti s sladkorno raztopino, kar zanje pomeni dodatno delo in stroške. “Ena čebelja družina, ki je za čebelarja gospodarsko zanimiva, mora imeti v panju vedno od pet do osem kilogramov zaloge hrane.” Ob tem mora biti čebelar pozoren, da sladkorna raztopina ne zaide v tako imenovano medišče (del panja, kjer čebele skladiščijo med) in posledično v med.
Aleksander Primc
predsednik ilirskobistriškega Čebelarskega društva Anton Žnideršič
“Letošnja sezona bo katastrofalna. Ravno, ko je začela cveteti češnja in drugo sadno drevje, je udarila pozeba.”
Matice omejile zaleganje
Fajdiga pojasnjuje, da so čebele v naših koncih sicer dobro prezimile in se še pred deževnim obdobjem dobro oskrbele tudi s cvetnim prahom, ki je beljakovinska hrana, nujna za razvoj čebeljih družin. “Družine so bile torej do zadnjega izrazitejšega deževja zelo močne in so se dobro razvijale. So pa zdaj zaradi izpada hrane matice izrazito omejile zaleganje, tako da se že kaže upad številčnosti čebel nabiralk, še bolj izrazit pa bo čez 20 do 40 dni. Pred lipovo pašo, ki se je nadejamo, bomo torej imeli bistveno manjše število nabiralk,” še eno posledico slabega vremena opisuje čebelarski mojster.
Zaradi obeh dejavnikov, torej izgubljene spomladanske paše ter upočasnitve razvoja družin in manjšega števila čebel nabiralk, lahko po Fajdigovih besedah na vsak način že zdaj govorimo o izpadu vsaj tretjine, če ne polovice letošnjega pridelka medu.
Za več medovitih rastlin in manjšo uporabo pesticidov
Danes šestič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) na pobudo Slovenije razglasila leta 2017. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. V mnogih državah in regijah so zaradi različnih vzrokov (še posebej pa zaradi podnebnih sprememb) čebele zelo ogrožene. V Čebelarski zvezi Slovenije, ki je pobudnik svetovnega dneva čebel, med aktivnostmi za boljše preživetje čebel izpostavljajo sajenje avtohtonih medovitih rastlin, ohranjanje travnikov z večjo pestrostjo rastlin, košnjo cvetočih rastlin po cvetenju, nakup medu in ostalih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih ter zmanjšanje uporabe čebelam škodljivih pesticidov.
Še nekoliko bolj pesimistične so ocene Aleksandra Primca, predsednika ilirskobistriškega Čebelarskega društva Anton Žnideršič. Po njegovem bodo uspeli pridelati komaj tretjino lanskega pridelka. “Letošnja sezona bo katastrofalna. Ravno, ko je začela cveteti češnja in drugo sadno drevje, je udarila pozeba. Čebele niso imele dovolj paše niti zase, tako da smo jih že prej morali dohranjevati. Zadnje deževje pa je odneslo prav vso pašo.”
Akacije na Bistriškem zaradi pozeb že nekaj let ni, tudi na lipi pričakujejo skromnejšo pašo. Skrbi ga tudi, kako bo naprej. “Tudi če bo morda kaj gozdne paše, bo problem, ker se čebele ne bodo uspele razviti tako hitro, da bi lahko to pašo kar čim bolj izkoristile. Razvoj čebel se je namreč skoraj ustavil.”
Posredno pa lahko izpad pričakujejo tudi pridelovalci sadja in zelenjave, saj so žužkocvetke, ki cvetijo v tem obdobju, seveda odvisne od opraševanja medonosnih čebel.
“Podnebje se pač spreminja in s takšnimi vremenskimi odkloni, na eni strani sušo, na drugi povečano vodnatostjo, bo žal v prihodnje treba še bolj računati in biti nanje pripravljen,” poudarja Vladimir Fajdiga.
Večje podražitve medu ni pričakovati
Na vprašanje, ali lahko zaradi pričakovane slabše letine in podražitve sladkorja, ob hkratni konkurenci nizkocenovnega medu, sicer vprašljive kakovosti in porekla, pričakujemo, da bodo tudi cene medu letos višje, Fajdiga ocenjuje, da ne. “Drastičnega zvišanja cen medu v razmerah vsesplošne draginje ne pričakujem, bodo pa višji stroški zmanjšali zaslužek čebelarja.” Fajdiga sicer meni, da je slovenski med pri nas vendarle vse bolj cenjen in dosega primerne cene. “Res pa je, da si žal nekateri ne morejo privoščiti, da bi za kilogram medu plačali 14 evrov. Ljudje varčujejo in to predvsem pri stvareh, ki niso nujno življenjsko potrebne. In med je med njimi,” ugotavlja naš sogovornik, ki pa si ne želi, da bi v deželi kranjske čebele uživanje medu postalo stvar elite.
