“Brez Notre Dame ni Pariza”
Dan po uničujočem požaru v znameniti pariški katedrali Notre Dame so v Franciji odločeni, da jo bodo obnovili. Gasilcem je po celonočnem gašenju uspelo rešiti 850 let staro kamnito strukturo, a je požar uničil streho in druge dele stavbe, med njimi stolpič. Preden je gasilcem uspelo omejiti požar, se je ta raztezal na tisoč kvadratnih metrih strehe.
PARIZ, PRIMORSKA > Slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotič iz Pirana je bila večkrat v znameniti pariški katedrali Notre Dame, predvsem v obdobjih, ki jih je preživela v slovenski slikarski hiši v Parizu. “V cerkvi sem bila na božični večer in na slovesni maši, ki se zgodi enkrat na leto, ko izpostavijo znamenito Jezusovo krono. Okrog katedrale sem veliko tudi slikala in risala,” pojasnjuje slikarka in ob šoku ponedeljkovega večera pravi: “Zdi se, kot da brez Notre Dame ni Pariza.”
Restavratorji takoj ponudili pomoč
Kot pravi, ni bila presenečena, ko je videla pretresene množice v francoski prestolnici, saj se zaveda, kako močan simbol je cerkev za Parižane in Francoze nasploh: “Ko so me klicali kolegi in prijatelji, so me celo spraševali, zakaj ne jočem. Ampak ob žalosti in tesnobi ter občutku, da izginja del mene, me je spreletelo spoznanje, da je vse, kar naredi človek, čeprav v delo vloži veliko ljubezni, minljivo. Tudi neprecenljiva dediščina, ki vztraja tisočletja.” Pozitivno, meni Ličen Krmpotičeva, je, kako hitro so se odzvali ljudje iz vsega sveta: “Tudi restavratorji smo ponudili vso potrebno pomoč.”
“Škoda je nepopravljiva, a upam, da bo rekonstrukcija uspešna,” dodaja: “Vem, da ima stroka obsežne podatke o stavbi. To ne omogoča le, da je rekonstrukcija dosledna, temveč tudi, da se uporabi prav vsak izvirni element, ki je ostal nepoškodovan.”
Ob nesreči se seveda postavlja vprašanje, kako pri nas evidentiramo sakralno in drugo kulturno dediščino. Imamo na razpolago podatke, strokovno pridobljene fotografije, meritve, na podlagi katerih bi ob nesrečah stavbe lahko povrnili v življenje? “Smo na pravi poti. Tudi v komisiji za sakralno dediščino pri škofiji Koper to zelo poudarjamo in razumevanje pri ustanovah je visoko. Ampak ponavadi zmanjka denarja. Prizadevanja torej gredo v pravo smer, a treba bi jih bilo ohraniti in okrepiti.”
Zadnji posnetki pred katastrofo
“Novico, da gori Notre Dame, smo zvečer prek spleta izvedeli na pariškem letališču Charles De Gaulle. S pevci Goriškega okteta Vrtnica smo se vračali z njihovih nastopov na dveh pevskih festivalih konec tedna na obrobju Pariza. Prva ugibanja so se vrtela tudi okoli morebitnega požiga, terorističnega dejanja, zato bi bilo moč pričakovati varnostne ukrepe na vseh pomembnih točkah v mestu in državi. Toda na letališču je vse teklo mirno, ničesar posebnega ni bilo zaznati. Očitno je bilo kmalu dovolj verjetno, da gre za nesrečo,” je občutke po novici o požaru katedrale strnil upokojeni novinar Primorskih novic Davorin Koron.
Ob tem je dodal: “Tam smo bili okoli poldneva. Čeprav je bil ponedeljek, običajno turistično manj živahen dan, se je pred katedralo vila vrsta brez konca. Sprehodili smo se tudi okoli nje in posnel sem del, ki so ga začeli obnavljati. In prav tam naj bi zagorelo. Obiskovalci v ponedeljek smo bili zadnji, ki smo Notre Dame videli v njeni izvorni veličini.”
Posnetki iz Pariza, ki so zaokrožili po vsem svetu takoj po izbruhu požara v katedrali, so bili grozljivi, evropski televizijski kanali so kar tekmovali s posebnimi oddajami in oglašanjem v živo. Skupni imenovalec vseh javljanj pa je bilo vprašanje, kaj bo od katedrale sploh ostalo in ali jo bo mogoče kdaj obnoviti.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je že v ponedeljek pozval mednarodno skupnost k pomoči pri obnovi. Na njegov poziv so se včeraj že odzvali mnogi premožni Francozi, podjetja, Združeni narodi, Evropska unija in posamezne države. Za obnovo so tako glede na obljube zbrali že več kot 600 milijonov evrov, države pa ponujajo predvsem pomoč strokovnjakov.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pozval vseh 28 držav članic, naj pomagajo pri obnovi znamenite katedrale ter spomnil na obnovo svojega rojstnega mesta Gdansk po drugi svetovni vojni. “Vem, da bi lahko Francija to storila sama, ampak na nitki je nekaj več kot samo materialna pomoč,” je dejal na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. “Veže nas nekaj pomembnejšega in globljega kot sporazumi,” je dodal z mislijo, da je pariška katedrala nekaj, kar povezuje celo Evropo.
Škoda še ni znana
Gasilci so se z ognjenimi zublji borili skoraj dvanajst ur. O višini škode še ni mogoče govoriti, preiskovalci pa obravnavajo požar kot nesrečo in ne kot požig, je sporočil pariški tožilec Remy Heitz. Že ponoči so se pogovorili z delavci, ki so sodelovali pri obnovi cerkve. Požar naj bi namreč bil povezan z obsežnimi obnovitvenimi deli. Rektor katedrale Patrick Chauvet je za radio France Inter pojasnil, da so varnostniki trikrat dnevno preverjali požarno varnost strehe.
Pri gašenju je sodelovalo približno 400 gasilcev, ki so uspeli ohraniti konstrukcijo katedrale in rešiti najpomembnejša umetniška dela. Pred ognjem jim je tako uspelo rešiti večino umetnin in relikvij, med drugim za katoličane pomembni trnjevo krono in tuniko svetega Alojzija ter 16 bakrenih kipov. Ti so obkrožali stolpič, ki se je v požaru porušil. Ni pa jim uspelo odnesti več metrov velikih slik. Negotova je tudi usoda znamenitih vitrajev, saj bi ogenj lahko poškodoval steklo v rozetah katedrale.
