Boštjančič: Slovenija podpira uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini

LUXEMBOURG • Finančni ministri EU danes v Luxembourgu razpravljajo o novem posojilu za Ukrajino v višini 140 milijard evrov, za financiranje katerega bi uporabili rusko premoženje, zamrznjeno v okviru evropskih sankcij proti Moskvi. Glede na predlog Evropske komisije bi Ukrajina posojilo vrnila, ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo.

Ministri so danes po navedbah Klemna Boštjančiča večinoma izrazili podporo prizadevanjem komisije, da se najde nova sredstva za pomoč Ukrajini, pri čemer je vprašanje zamrznjenih ruskih sredstev zelo pomembno. Teh je za okoli 176 milijard evrov, je povedal minister.

"Države podpiramo, da se ta sredstva uporabi, vendar na drugi strani vsi opozarjamo na pravni vidik tega," je dejal. "Gre za vrsto zelo kompleksnih pravnih vprašanj, na katera je treba dobiti odgovore, preden se naredi ta korak," je glede novega posojila Ukrajini  poudaril Boštjančič.

Za posojilo bodo morale po navedbah virov v Bruslju jamčiti države članice, pri čemer je minister izpostavil vprašanje, kako se bodo te garancije obravnavale v proračunih držav. Slovenija se podobno kot druge članice ne strinja s tem, da bi se garancije obravnavale kot dodatna zadolžitev, je povedal.

Novo posojilo za Ukrajino finančni ministri obravnavajo, potem ko so o tem pretekli teden na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu razpravljali voditelji članic. Danska premierka Mette Frederiksen je tedaj izrazila prepričanje, da bodo našli rešitev, ki jo bo podprlo vseh 27 držav.

Viri pri EU so pred današnjim zasedanjem povedali, da posojilu izrecno nasprotujeta dve članici. To sta Belgija, kjer je shranjena večina v EU zamrznjenega ruskega premoženja, in Madžarska. Druge so k razpravi pristopile v konstruktivnem duhu, so pojasnili.