Boštjančič: Leta 2026 manj prihodkov, božičnica iz prerazporeditev

LJUBLJANA • Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, Klemen Boštjančič pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedal, da naj bi se prihodkov vanj steklo 15,6 milijarde evrov, kar je 2,1 odstotka manj, kot je v njem zapisano zdaj. Zmanjšali se bodo prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost, je naštel.

Načrtovani odhodki se zvišujejo za približno 500 milijonov evrov oz. za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. To povečanje je pojasnil z rastjo stroškov, predvsem stroškov dela, pa tudi višjim transferjem v pokojninsko in zdravstveno blagajno in povečanjem sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter za nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Povečujejo se tudi obrambni izdatki.

Vlada je predlog sprememb proračuna za leto 2026 poslala v zakonodajni postopek, še preden je DZ sprejel zakonsko podlago za izplačilo zimskega regresa zaposlenim. Ta denar za javne uslužbence tako v proračunskih dokumentih ni predviden, je pa Boštjančič povedal, da se bo tako kot letos zagotovil s prerazporeditvami porabe znotraj obstoječih proračunskih okvirov.

Kračun: Tveganja za vzdržnost javnih financ

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril na tveganja za vzdržnost javnih financ. "Fiskalna politika se v vedno večji meri odmika od poti, začrtane v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, s katerim se je država zavezala k postopni konsolidaciji, ki bi zagotovila vzdržne javne finance," je dejal.

Primanjkljaj se ponovno povečuje, namesto da bi se postopno zmanjševal, je spomnil in opozoril, da tekoča poraba, predvsem zaradi dviga stroškov dela v javnem sektorju, raste občutno hitreje kot gospodarska aktivnost.

Gorenšček: Država svoje porabe ne zna ustrezno zamejiti glede na prihodke

Državni svet obravnavanega dokumenta ne podpira. Skrbi vzbuja načrtovani proračunski primanjkljaj, je dejal državni svetnik Mitja Gorenšček in opomnil, da država svoje porabe ne zna ustrezno zamejiti glede na prihodke. "Zato opozarjamo, da se je v trenutnem gospodarskem položaju neodgovorno dodatno zadolževati," je dejal. Državni svetniki menijo tudi, bi morala vlada pri proračunskem načrtovanju več pozornosti posvetiti postavkam, kjer bi lahko kaj privarčevali.

Odbor sejo, na katero poslanci opozicije niso prišli, nadaljuje z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju. Ta med drugim določa višino povprečnine za občine za prihodnji dve leti, o kateri je Boštjančič povedal, da so se z občinskimi združenji ta teden dogovorili o višjem znesku, kot je bilo predvideno sprva.