Bogata simbolika velikonočnih jedi

V košari ali cajni za blagoslov velikonočnih jedi je najbolj običajno pet reči: kos mesa in hleb kruha, pet pirhov in tri korenike hrena ter še katera druga jed ali pijača, ki lepo ponazarja katero od velikonočnih resnic in skrivnosti. Še posebej primerna in priporočljiva je lahko buteljka rdečega vina, ki je ustrezno znamenje prelite krvi in spomin na Gospodovo zadnjo večerjo.

Kos mesa nas spominja najprej na Gospodovo učlovečenje, saj se pri molitvi angelovega češčenja tretji vzklik glasi: “In Beseda je meso postala.” V svetem tridnevju pa nas kos mesa spominja najprej na velikonočno jagnje, ki ga je izvoljeno ljudstvo zaklalo ob čudežni rešitvi in izhodu iz Egipta, potem pa nas spominja tudi na Gospodovo trpljenje in smrt na križu, kakor piše apostol: “Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano” (1 Kor 5,7).

Vsa velikonočna znamenja, ogenj, sveča, voda, križ, pa tudi vse velikonočne jedi, so znamenje presežnosti, ki jo velika noč prinaša in obnavlja.

Hleb kruha nas spominja najprej na opresnike, kruh brez kvasa, ki ga je izvoljeno ljudstvo pripravilo ob izhodu iz Egipta, ker so odšli v naglici in so si na hitro spekli kruh brez kvasa (2 Mz 12,39). Potem pa nas spominja tudi na Gospodovo zadnjo večerjo, pri kateri je Gospod z apostoli, kakor vse izvoljeno ljudstvo, uporabil opresnike. Kruh brez kvasa uporabljamo tudi pri naših svetih mašah. Hleb kruha pa nam kliče v spomin tudi prošnjo v Očenašu: “Daj nam danes naš vsakdanji kruh.”

Peteri pirhi nam kličejo v spomin pet Kristusovih ran, na vsaki roki in na vsaki nogi ter na prebodeni strani. Pirhi, zlasti če so pobarvani v rdečo barvo, spominjajo tudi na kaplje krvi, ko je naš Gospod v Getsemani potil kravi pot, in na kaplje krvi, ki je tekla iz njegovih ran. Pirh je tudi znamenje življenja, ker se iz njega, če ga ne skuhamo, zvali piščanček. Zaradi svoje lupine je pirh tudi znamenje povojev, v katere je bilo povito Gospodovo telo, in znamenje zapečatenega groba, kamor je bilo položeno.

Tri korenike hrena so najprej znamenje treh žebljev, s katerimi je bilo Gospodovo telo pribito na križ. Potem pa je hren tudi spomin na grenka zelišča, ki jih je izvoljeno ljudstvo uživalo v spomin na grenko življenje, ki so jim ga v Egiptu nalagali faraonovi priganjači. Ostrina hrenovega soka je tudi znamenje grenke pijače, ki so jo Gospodu dali piti na Kalvariji, pa ni hotel piti, in znamenje kisa, ki so mu ga z gobo podali k ustom, ko je na križu zaprosil: “Žejen sem.”

Rdeče vino je spomin na Gospodovo zadnjo večerjo, pri kateri je vzel kelih z vinom, se zahvalil, jim ga dal in rekel: “Pijte iz njega vsi! To je namreč moja kri zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov. Povem vam pa: Poslej ne bom pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom z vami novega pil v kraljestvu svojega Očeta.” Vino pa je tudi znamenje veselja, kakor pravi David: Vino razveseljuje srce človeku' (Ps 104,15).

Najbolj obiskan velikonočni obred je blagoslov jedi. Vsa velikonočna znamenja, ogenj, sveča, voda, križ, pa tudi vse velikonočne jedi, so znamenje presežnosti, ki jo velika noč prinaša in obnavlja. Jedi nam ohranjajo življenje, življenje pa je več kot jed in telo je več kot obleka. Resnica o vstajenju ogreva zrno, ki ga vsak človek nosi v sebi, to je zrno presežnosti in vstajenja, zrno večnega življenja. Vsem želim veselo Veliko noč!