Bodo volilni okraji v parlamentu vendarle bolje zastopani?

LJUBLJANA > Enakomerna regionalna zastopanost je sicer intenca Zakona o volitvah. Ta namreč določa, da so merila za oblikovanje volilnih okrajev enako število prebivalcev, geografska zaokroženost in največja mogoča integriteta občin. A sedanja razdelitev okrajev, po kateri je največji okraj skoraj štirikrat večji od najmanjšega, tem kriterijem ne zadostuje, ugotavljajo ustavni sodniki. Zato je zakon v nasprotju s samim sabo in ga je treba popraviti.

Sodišče sicer člena zakona ni razveljavilo, ker bi to pomenilo, da ne bi imeli zakonitih okrajev in ne bi mogli izvajati volitev, kar bi bila lahko ob, denimo, predčasnih volitvah huda težava. Poslancem je z ugotovitveno odločbo za popravke dalo dve leti časa. Več kot običajno, saj, kot so zapisali “spreminjanje temeljnih prvin volilnega sistema praviloma pomeni zahtevno in medsebojno prepleteno urejanje posameznih vprašanj.”

Elena Zavadlav Ušaj je osvojila 3.372 glasov in ni bila izvoljena. Branko Simonovič je osvojil 510 glasov in je danes podpredsednik DZ.

Bodo popravki meja okrajev uspešni? In ali bodo pripomogli k temu, da bo glas vsakega volilca, ne glede na to, od kod je doma, enako štel?

Primorski poslanci o odločitvi US

Matjaž Nemec (SD): “Spremembe volilnih okrajev lahko na regionalno zastopanost vplivajo pozitivno ali negativno, odvisno kako bi se na novo ti okraji postavljali. Katere mehanizme uporabiti za večjo in boljšo regionalno zastopanost, je težko navreči brez strokovne razprave. Na vprašanje glede sprememb volilnega sistema, ki bi omogočil zastopanost po vseh okrajih, je treba gledati ne le z vidika regionalne zastopanosti, temveč tudi volilčeve volje do izbire strank, ki bi bila lahko, če bi upoštevali samo vidik večine glasov v posameznem okraju, degradirana.”

Jernej Vrtovec (NSi): “Ne upam si trditi, da se bo državni zbor lotili bolj vsebinskega razmisleka o volilnem sistemu. Konec koncev po vsem svetu velja, da poslanci precej neradi spreminjajo sistem, po katerem so bili izvoljeni. A dobro bi bilo, če bi to razpravo resno zastavili. Možnost, ki se mi zdi zanimiva, je ukinitev volilnih okrajev in uvedba enotnih list za volilne enote z absolutnim preferenčnim glasom. Kandidati bi imeli večjo osebno odgovornost in bi se bolj trudili za podporo. Volilci pa bi imeli večji vpliv na izbiro imena. Enakomerna regionalna zastopanost je seveda pomembna, a ne gre toliko za to, da ima vsak kraj svojega poslanca, ampak da v parlament pridejo dobri, sposobni ljudje.”

Meira Hot (SD): “Odločitev ustavnega sodišča glede potrebnih sprememb volilnih okrajev je bila po mojem mnenju pričakovana. Kajti v preteklih letih je bilo že večkrat izpostavljeno vprašanje pravičnosti števila glasov za izvolitev v manjšem ali večjem volilnem okraju. V zahtevni razpravi, ki jo bomo morali v tem času opraviti in tudi sprejeti ustrezno rešitev, se bomo morali dotakniti vseh pozitivnih in negativnih argumentov glede velikosti volilnih okrajev kot tudi regionalne zastopanosti. Z na videz malimi in neznatnimi spremembami lahko kaj hitro porušimo neko ravnovesje. Ustavno sodišče se očitno zaveda zahtevnosti tega vprašanja, zato je zakonodajalcu naložilo dveletni rok.”

Muhasta matematika

Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, v vsaki je 11 okrajev in vsaka enota da tudi enajst poslancev. K tem 88 se prištejeta še predstavnika narodnostnih skupnosti in tako po vsakih volitvah nastane 90-članski državni zbor. A to ne pomeni, da vsak od 88 slovenskih volilnih okrajev dobi svojega poslanca.

Mandati so zakoniti

Odločitev ustavnega sodišča nalaga spremembo zakona za naprej in nima nikakršnih učinkov za nazaj. To pomeni, da so minule parlamentarne volitve veljavne, mandati poslancev pa povsem zakoniti.

Če stranka na nacionalni ravni doseže, denimo, pet odstotkov glasov, gre v parlament pet poslancev iz petih enot, kjer je bil strankin rezultat po odstotku glasov najboljši. Znotraj enote mandat spet dobi poslanec, ki je dosegel najboljši odstotek v svojem okraju. Kar pomeni da v končni fazi kandidati iste stranke tekmujejo med seboj.

In tako se zgodijo anomalije. V primorski volilni enoti, ki nosi številko dve in ima sedež v Postojni sta, denimo, po dva poslanca iz Izole in Ajdovščine. Nihče pa ni bil izvoljen v okolici Kopra in okolici Nove Gorice ter Ilirski Bistrici. Elena Zavadlav Ušaj (SDS) je v svojem volilnem okraju Nova Gorica okolica premočno zmagala. Dobila je 3.372 glasov ter s tem dosegla po absolutnih številkah drugi najboljši volilni rezultat v celi enoti. A ker so njeni strankarski kolegi Danijel Krivec v Tolminu, Eva Irgl v Ajdovščini in Zvonko Černač v Postojni imeli boljši odstotek, ni prišla v parlament. Branko Simonovič (Desus) se je v Izoli s 510 glasovi uvrstil na šesto mesto. In je danes podpredsednik državnega zbora.

Nova Gorica okolica, ki nima poslanca, je s 25.420 volilni upravičenci največji primorski okraj. Izola z 12.761 pa najmanjši.

Se obeta preferenčni glas?

Kljub temu, da so dosegli delni uspeh, so državni svetniki z odločitvijo sodišča zadovoljni. “Tisto, kar smo trdili, je, da volivci nimajo enakomernega vpliva na izvolitev svojih poslancev v DZ in to se je dokazalo,” se je odzval predsednik DS Alojz Kovšca.

Pravnik Jurij Toplak ocenjuje, da je malo možnosti, da bi poslanci odločbo ustavnega sodišča, kot se je že zgodilo v preteklosti, ignorirali. S tem bi namreč državo postavili v precej “neprijeten položaj.” Toplak še pojasnjuje, da se v svetu tolerirajo razlike do 10 ali 20 odstotkov v velikosti volilnih območij, v Sloveniji pa je ta razlika 1 proti 3,7. “Pričakujem, da bo DZ ne samo odpravil te ekstremne razlike, ampak poskušal res doseči ali čim večjo enakost med okraji ali pa bo okraje ukinil in uvedel preferenčni glas. Mislim, da sta to dve najbolj verjetni možnosti.” Druga možnost bi pomenila, da bi na Primorskem vsaka stranka predstavila enotno listo enajstih kandidatov, volilci pa bi imeli možnost dodeljevati preferenčne glasove najljubšemu kandidatu.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je napovedala, da bo vlada sodbo ustavnega sodišča o neustavnosti določitve volilnih okrajev “ustrezno preučila in pripravila rešitve”.