Bo ob koncu stoletja pri nas gozd kot na Lošinju?

“Danes bo zelo nestanovitno, s pogostimi plohami in nevihtami, na Primorskem so pričakovani tudi močnejši nalivi,” nam je povedal dežurni meteorolog z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) Brane Gregorčič. Se bo pa ozračje umirjalo že v noči na petek. Petek in sobota bosta večinoma sončna, v nedeljo pa bo spet nekaj več spremenljive oblačnosti, možna bo tudi kakšna ploha, je še povedal Gregorčič.

Ob koncu stoletja bodo gozdovi v Sloveniji takšni kot na Lošinju, 
kažejo prognoze. Foto: Unsplash.com
Ob koncu stoletja bodo gozdovi v Sloveniji takšni kot na Lošinju, kažejo prognoze. Foto: Unsplash.com

PRIMORSKA >Kaj pa prihodnji teden? Kaže na spremenljivo vreme s pomladnimi temperaturami, ki bodo čez dan dosegle okoli 20 stopinj Celzija. Tudi možnost ploh in neviht bo razmeroma znatna, je povedal Brane Gregorčič, čeprav ni videti kakšnega večjega deževja. Malo bo sonca, malo dežja, podobno kot ta teden, torej.

Gozd in podnebne spremembe

V Arsovem podcastu pa je profesor Miha Humar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pojasnil, kako podnebne spremembe vplivajo na gozdove. Vemo, da so gozdovi poleg oceanov in planktona zelena pljuča planeta. “Pozitivni učinki gozda na podnebje so večplastni,” poudarja Humar. Ohlajajo površje, skladiščijo ogljikov dioksid iz atmosfere, pri tem pa nastaja les, ki ga nato lahko uporabimo še za gradnjo hiš in izdelavo predmetov, s čimer se izognemo uporabi fosilnih goriv. Tropski deževni gozdovi so pljuča planeta in vplivajo na vreme po vsem svetu. Zaradi vodne pare, ki jo v ozračje spuščajo drevesa, močno vplivajo na vodni tok in na dinamiko padavin. Vendar pa gozdovi za domačine vedno predstavljajo tudi vir prihodka, poudarja Humar in navede primer Evrope, kjer smo v srednjem veku izsekali vse dostopne gozdove na ravninah. “To je omogočilo neke vrste kapital za nadaljnji razvoj,” opominja in doda, da moramo ljudem, ki živijo v Braziliji in v afriških tropskih gozdovih, omogočiti, da bodo dosegli razvoj brez akumulacije kapitala iz gozda, če pa bodo že gospodarili v gozdu, naj z njim gospodarijo sonaravno.

Manj vode v slovenskih rekah

Aprila se je po podatkih Arsa po slovenskih rekah pretakalo deset odstotkov manj vode kot običajno v primerjalnem obdobju med leti 1991 in 2020. To je prvi podpovprečno vodnat mesec po lanskem septembru. Vodnatost rek je upadala od severozahoda proti jugovzhodu države. Najbolj vodnato je bilo povirje Soče, nadpovprečno vodnata pa je bila tudi Soča vzdolž celotnega toka, pa tudi Sava v zgornjem in srednjem toku ter Drava. Okoli aprilskega povprečja se je gibala vodnatost Mure in rek v slovenski Istri, medtem ko so bile ostale reke v osrednji in vzhodni Sloveniji podpovprečno vodnate. Najmanj vode se je pretakalo po Krki in Kolpi.

Ob koncu stoletja pri nas kot na Lošinju

Gozd se je na območju Slovenije skozi zgodovino močno spreminjal. V Sloveniji smo zasadili več smreke, ki pa je precej občutljiva na sušo, povišane temperature, škodljivce in vremenske ujme. Delež iglavcev v slovenskih gozdovih pada, ponovno pa se vrača bukev, ki je pri nas avtohtona rastlina. “Prognoze kažejo, da bo gozd v Sloveniji ob koncu stoletja bolj podoben mediteranskemu, kot je značilen za Krk ali Lošinj,” pojasni. Čeprav so se spremembe dogajale tudi v preteklosti, pa se niso s tako naglico, doda.

Danes les raste hitreje kot v preteklosti, njegova gostota pa je zaradi tega nekoliko nižja. Ker pozimi več dežuje kot sneži, je razkroj lesa hitrejši kot v preteklosti, razlaga Humar. Zaradi vse višjih temperatur in mile zime, je vse več lubadarjev, v Sloveniji pa se znova pojavljajo termiti, ki ogrožajo les. Če je dovolj toplo, pod zemljo v okolici toplovodov preživijo tudi dni, ko so temperature pod ničlo.

Miha Humar

profesor na Biotehniški fakulteti UL

“Prognoze kažejo, da bo gozd v Sloveniji ob koncu stoletja bolj podoben mediteranskemu, kot je značilen za Krk ali Lošinj.”

V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov površin, z njimi pa gospodarimo “relativno uspešno, sonaravno,” ocenjuje Humar. Mladi gozdovi, ki jih negujemo in gospodarsko izkoriščamo, absorbirajo največje količine ogljika iz atmosfere. Humar navede primer iz Švice, kjer so se odločili, da z določenim gozdom ne bodo gospodarili, se je pa zaradi vse toplejšega vremena pojavil lubadar, drevesa pa so začela propadati. Če je prej ta gozd varoval tudi pred plazovi, sedaj ni več tako. Z ustreznim gospodarjenjem namreč dosegamo tudi druge cilje, poudarja Humar.

Tudi drevesa v mestnem okolju lahko predstavljajo nevarnost za mimoidoče, če so trhla, zlasti v neurju. Čeprav nasprotujemo sekanju dreves, pa je včasih treba kakšno drevo odstraniti iz okolja zaradi varnosti, poudarja: “Drevo ima nekaj ton in temu ne moremo ubežati.”


Najbolj brano